Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Tivolski ribnik ali bolje bajer
28.8.2006,  

Načrt ureditve Tivolskega ribnika

Te dni so dobila (naj bi?) vsa gospodinjstva v Mestni občini Ljubljana brezplačen izvod Glasila Mestne občine Ljubljana št. 3 (Mestna skrb za okolje, letnik XI, avgust 2006). Ta števika je povsem okoljsko obarvana in je notri veliko zanimivih vsebin o skrbi za varovanje okolja (Varovanje okolja, Podzemna voda, Kakovost zraka, Hrup v mestu, Kakovost tal, Naravna okolja, Ljubljansko barje, Okoljska vzgoja itd..). V rubriki Naravna okolja je na str. 18 tudi članek "Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib", na str. 19. pa "Tivolski ribnik" (avtorji biologi podjetja Limnos in Marjana Jankovič, Zavod za varstvo okolja MOL).
V zadnjem je predstavljen strokovni načrt predlagane ureditve Tivolskega ribnika, ki naj bi izboljšal trenutno zelo slabo stanje tega ribnika v biološkem in okoljskem vidiku. V letih 2004 in 2005 je MOL pripravil nalogo z naslovom "Smernice za pripravo načrta upravljanja z ribnikom Tivoli", kjer je bila poleg drugega predlagan tudi kompromis v smislu večnamembnosti, po katerem bi na nekaterih delih ribnika ribičem omogočili ribolov avtohtonih rib. Na podlagi smernic je Zavod za varstvo okoja MOL naročil izdelavo "idejne rešitve in projekta za izvedbo sanacije in revitalizacije ribnika v Tivoliju", ta je sedaj v tem članku podrobno predstavjena. V članku piše zelo pohvalno tudi tole: " V javnosti že nekaj let potekajo polemike o ureditvi in rabi ribnika Tivoli. Po eni strani je ribnik nastal s posegom človeka, njegova osnovna namenska raba pa je opredeljena kot parkovna, športna in rekreacijska površina. Po teh pravnih podlagah bi ribnik Tivoli lahko služil športnemu ribolovu. Nemalo naravovarstvenikov pa opozarja, da bi namseto športnega ribolova morali ribnik urediti tako, da bi služil kot naravni rezervat za občasno naseljene, mnoge ogrožene avtohtone vrste vodnih rastlin ter živali, vezanih na vodo. Poseben problem ribnika je vnos tujerodnih živalskih vrst v ribnik ...". "Zanemariti ne gre niti nevarnosti, da z akvarijsko (tropsko) ribico v ribnik vnesemo bolezni in zajedavce, proti katerim se domorodne živali ne veterinarji ne znajo boriti...". "Tivolski ribnik je bil še pred leti pester življenski prostor številnim avtohtonim ribam (platnica, linj, pezdirk, smuč, navadni ostriž itd.), rakom, dvoživkam, pticam in drugim živalskim vrstam. V ribnik so bile vložene (RD Barje) številne alohtone vrste, ki vanj ne sodijo ( klen, beli amur, koreselj, krap, sončni ostriž). Povsem neprimerno je vnašanje akvarijskih vrst rib, ki so se v ribniku zelo razmnožile (pajčolanka, zlati koreselj), ki izpodrivajo življenski prostor avtohtonih rib. Poleg rib so ljudje v ribnik odložili tudi želve, predvsem rdečevratke. To je pravzaprav vsespošen pojav, saj rdečevratke najdemo že povsod, tako v rezervatu Mali Rožnik, Koseškem bajerju, Ljubljanici. Vedeti moramo, da bo rdečevratka v boju za preživetje izpodrinila domačo vrsto (močvirsko sklednico), zato resno preudarimo, preden si omislimo želvo kot hišno ljubljenko."

Moj komentar na ta članek: žal ni nikjer težko pričakovanega predloga oz. sklepa, kako že enkrat učinkovito in trajno preprečiti vnost tujerodnih vrst v zavarovane habitate Krajinskega parka in širše okolje? Predlagan večnamembnostni kompromis, ki bi v Krajinskem parku dovoljeval ribogojske in ribolovne dejavnosti je povsem zgrešen in nesprejemljiv. V ribniku naj bi bile avtohtone in že močno ogrožene vrste rib in drugih živali, od katerih je večina že na Rdečem seznamu ogroženih vrst, v samem parku, ki naj bi imel tudi vzgojno in naravovarstevno funkcijo, pa bi te vrste lovili (šport)? To je milo rečeno skregano z zdravo pametjo in nima s potrebno naravovarstveno, vzgojno in kulturno vlogo ribnika ničesar skupnega. Res je žalostno, da naši predlogi (številnih naravovarstvenikov) niso bili upoštevani! V članku na Akvazinu "Ribnik Tivoli" sem napisal tudi: "Habitat mlaka je eno od zaščitenih mokrišč, ki jih ščiti Ramsarska konvencija. Trenutno je zaradi predvidenega uničevanja "moja mlaka" ribnik Tivoli. V Krajinski park bi bolj sodilo naravno mokrišče tipa mlaka ali bajer, delajo pa gojitveni ribnik ..."Tako je v v Evropi ostalo le malo naravnih mokrišč. Strokovnjaki ocenjujejo,da je bilo v v zadnih 100 letih uničenih med 50 - 90 % mokrišč - (Beltram,1996). Medtem ko so v severni in zahodni Evropi najbolj ogrožena barja,je osrednja, vzhodna in zahodna Evropa izgubila večino obrežnih mokrišč in poplavnih ekosistemov, južna Evropa pa poleg tega še obalnih mokrišč. Danes evropske države porabijo veliko sredstev za renaturacijo mokrišč, da bi obnovile vsaj del funkcij, ki so jih z uničenjem mokrišč v 20. stoletju izgubile." Še vedno ne razmišljamo dovolj o ohranitvi obstoječih mokrišč, ali renaturaciji že izgubljenih, kot je to postala praksa v večini držav Evropske unije.

>> Razlika med naravnim bajerjem ali mlako in ribogojnico antropogenega izvora: mlaka je zaradi bogatih in raznovrstnih naravnih rastlinskih in živalskih združb "biotski supermarket" (Barbier et al.,1997) , ribnik pa je osiromašena (mono)kultura manjšega števila vrst rib, kjer so v ospredju interesi športnega ribolova in ne ohranjanje naravnega ravnotežja biotsko pestre prehranjevalne verige . Dodatno umetno hranjenje rib in pognojevanje ribnikov pa spreminja tako mokrišče v navaden ribogojniški bazen . Ne smemo pozabiti, da so mokrišča izredno občutljivi ekosistemi, pri katerih lahko razmeroma majhne spremembe dejavnikov v okolju ogrozijo celo njihov obstoj."

Pisati in govoriti bi morali torej o Tivolskem bajerju ali mlaki, ne pa o Tivolskem ribniku, samo žal to še vedno presega trenutno osveščenost in okoljsko vizijo ljudi in služb, ki so zadolženi za reševanje te problematike.

Bojan Dolenc, Ljubljana, 28.08.2006 Glej tudi :

>>PPa še rumenovratke? >> Obsojena močvirska sklednica? >> Nevarne odvržene akvarijske ribe

>> INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE >> Ribnik Tivoli >> Diskusije - Ribnik Tivoli



test
30.8.2007,  
test
Povabilo k sodelovanju
30.8.2007, Akvazin 
Trenutno veljavna anketa - in predvsem njeni odgovori - nas je prepričala, da ste akvaristi pripravljeni sodelovati pri nastajanju Akvazina. Zato vas vabimo, da nam pošljete svoje članke/prispevke ...
Študija razkriva selitve...
8.8.2007, Modrih tunov zaradi ribolova vse manj 
Ena temeljitejših študij je razkrila skrivnost selitev modrih tunov, ki naj bi se redno vračali na isto mesto v Atlantskem oceanu. Raziskovalci so preučevali dve populaciji tunov, ki po več let ...
Zasegli in uničili so GS...
21.7.2007,  
Christchurch - Na Novi Zelandiji so v mestu Christchurch inšpektorji agencije "Biosecurity" zasegli in humano evtanazirali 300 GS "Glofish" fuorescentnih cebric od petih akvarist...
Srečanje moderatorjev
19.7.2007,  
Tisti moderatorji, ki še nismo na dopustu, smo se dobili na ledeni pijači, stari mački smo spoznali nova moderatorja, Dr. Feelgooda in Notsheepa (bivši Ernesto), ki sta nas navdušila, kot da se p...
Nov forum o rakih
16.7.2007,  
Novo na Akvazinu - pridobili smo nekaj novih sodelavcev, zadnji moderatorji so Notsheep (bivši Ernesto), dr. Feelgood, Nemesis in redlion (za področje teraristike). Nemesis je prevzel v Diskusijah p...