Program Združenih narodov za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti.
Raziskava, ki jo je ob dnevu biotske raznovrstnosti naročila Evropska komisija, odkriva denimo, da populacija četrtine (27 %) sesalcev upada, prihodnost 33 % pa je negotova.

Povsem druge novice prihajajo ob tem pomembnem dnevu iz Avstralije, ki je znana po tem, da ima nekaj vodilnih strokovnjakov za ribje bolezni na svetu. Pravijo, da ne vemo dovolj o boleznih uvoženih akvarijskih rib in kako se prenašajo, zato so avtohtone ribe v veliki nevarnosti in s tem je tudi ogrožena biodiverziteta. Trdijo, da bo njihove vrste doletela katastrofa, če se zakoni mednarodne trgovine z akvarijskimi ribami ne bodo drastično in kmalu spremenili. Akvaristom že znana profesor Richard Whittington in Dr. Roger Chong sta objavila zanimiv članek o tem v veterinarski reviji "Preventive Veterinary Medicine". Samo Avstralija uvozi letno uradno 8 - 10 miljonov akvarijskih rib, ki prinašajo s seboj neverjetno število znanih, manj znanih ali povsem neznanih parazitov. Čeprav ima ravno Avstralija togledno najstrožjo zakonodajo, delujoče karantene in najbolj učinkovito nadzorno službo, pa tudi to po njunem mnenju ne zadošča, da ne pride do katastrofe neslutenih razsežnosti in izumrtja številnih avtohtonih vrst vodnih organizmov, predvsem sladkovodnih rib. Po zakonu "Biosecurity Australia" morajo biti uvožene ribe 21 dni v strogi karanteni; žal je leta 2003 ta sistem zatajil, saj se niso vsi držali pravil; prišlo je do vdora nevarnega iridovirusa, ki se je iz akvarijskih medenih guramijev oz. nitkarjev (Colisa chuna, znan tudi kot Trichogaster sota ipd.) prenesel na ogroženo domačo naravno ribo vrste Maccullochella peelii peelii (Mitchell, 1838 ) iz reda ostrižnjakov in družine Percichthyidae. Avtorja pravita, da so oblasti vedno korak zadaj, saj ukrepajo vedno šele, ko je že prepozno. Namesto da bi preprečili podobne epidemije, bodo čakali do naslednje, ko bo prepozno pa nekoč preprosto prepovedali vsak uvoz, torej iz ene skrajnosti v drugo. Kako je virus prišel v naravo, ne poročajo, a očitno so tudi tam posamezniki, ki "osvobajajo" akvarijske ribe v naravna okolja, kar ima poleg invazivnih vrst še hujše posledice. Tudi v Avstraliji velja za najbolj škodljivo ribo evropski gojeni krap, ki povzroča izumiranje številnih vrst vodnih nevretenčarjev in posledično tudi vretenčarjev, od rib do dvoživk, kot v večini sveta. Ribiči "vlagajo" to nadlogo v vse možne vodne habitate zaradi športnih užitkov. Beri članek o tem >> tule. B. D.