Tiskanje
		Oblika za tiskanje
		Oglejte si tudi...
		Kongoški rilčar ...

RIBICA, KI POGOLTNE ZAROD

Enega izmed najbolj nenavadnih in domiselnih načinov, s katerimi je narava poskrbela za zaščito zaroda, najdemo pri t.i. ustonošah. Samica nosi oplojene ikre v ustni votlini in ko se v varnem zavetju razvijejo, izpljune mladice na prosto. V akvarijih najpogosteje gojimo predstavnika afriških ostrižnikov, pritlikavo ustonošo.

Na začetku tega stoletja je bila pritlikava ustonoša - Pseudocrenilabrus multicolor, Hilgendorf, 1903 - cenjena in iskana akvarijska riba, kasneje pa je zašla v pozabo zaradi številnih novih vrst. Vsaj pri nas v Sloveniji (op.p.članek je bil pisan leta 1980) je zadnja leta ta zanimiva in hvaležna riba dokaj razširjena med akvaristi. V akvariju doseže največ 8 cm, večinoma manj, do drugih rib in rastlin je prizanesljiva, je nezahtevna glede gojenja in jo je lahko razmnožiti. Če dodamo k temu nenavaden način skrbi za zarod, smo našli primerno ribo za vsakega akvarista, predvsem začetnika.
V starejši literaturi to vrsto najdemo pod imenom Haplochromis multicolor, Wickler (1963) pa jo je zaradi vedenjskih in telesnih posebnosti (pomanjkanje "lažnih iker" na analni plavuti samcev) uvrstil v nov rod Hemihaplochromis , skupaj z vrstami H.strigigena (Pfeiffer,1893) in H.philander (Weber, 1897). V novejši literaturi najdemo te vrste v rodu Pseudocrenilabrus.

NE VARČUJMO Z ŽIVO HRANO

Pritlikava ustonoša živi v rekah in stoječih vodah vzhodne Afrike od Egipta do Tanzanije. Je vsejedec in se hrani poleg vseh vrst žive hrane tudi z algami. V ujetništvu so jo prvič razmnožili leta 1902.
Spol je lahko določiti : samice so bolj čokate in neugledne sivo zelene barve, samci pa so posuti z odtenki skoraj vseh barv (vrstno ime multicolor pomeni mnogobarven). Žal se njihova telesna obarvanost povsem uveljavi le v času drstenja in ob primerni svetlobi. Spodnji rob analne plavuti je obarvan rdeče oranžno, vendar ta pega ne opravlja funkcije "lažne ikre".
Parček se zdrsti kar v akvariju med drugimi ribami, kar običajno uide našim očem. To ugotovimo šele po samički, ki ima polna usta iker ter odklanja hrano. Če želimo opazovati drst, dajmo parček v manjši akvarij, v katerem je na dnu plast drobnega peska in mnogo skrivališč (kamni, rastline ipd.). Kakovost vode (pH, dKH, dGH) ni pomembna, temperatura naj bo od 20°C do 26°C. Pomembno je, da ribi izdatno hranimo z vrstami žive hrane, sicer si pogosto po burnem in dolgotrajnem razmnoževanju ne opomoreta več in podležeta boleznim.

KROŽNI PLES

Spolno zrel samček postane intenzivneje obarvan in prične pred samičko z napetim trebuhom plesati svatbeni ples. Samček razpne plavuti in v sunkovitih, vedno večjih krogih plava okrog izvoljenke, pri čemer pritiska zadnji del telesa k dnu akvarija . Do drugih rib svoje vrste je napadalen. Samica se na njegovo dvorjenje dolgo ne odzove, medtem pa si samec izbere primerno mesto za drst. Pogosto v pesku izkoplje jamico s premerom nekaj cm in ko je samica godna, sledi samcu v jamico in pričneta z ostrižniškim "krožnim plesom". Drug okoli drugega se vrtita tako, da sta v medsebojnem položaju z glavo proti repu. Nekaj časa samček z gobčkom suva proti samičini spolni odprtini, nakar se pričneta nenadoma vrteti v nasprotno smer in tedaj samica suva z gobčkom proti samčevi spolni odprtini. Nenadoma samica odloži nekaj rumenih iker, se takoj obrne in jih spravi v usta. Hkrati se samček uleže na bok in med sunkovitim stresanjem celega telesa izloči spermo. Domnevno oplodi večji del iker v delčku sekunde, še preden jih samica pogoltne, le manjši del iker se oplodi kasneje, ko so že v ustni votlini samice. Med izločanjem sperme samec analno plavut pritisne k tlom.

Glede opisanega poteka oploditve iker je pritlikava ustonoša vmesna stopnja med "primitivnimi" vrstami ustonoš, kjer samica "pogoltne" že zunaj oplojene ikre (od enega samca) in med evolucijsko "naprednimi" vrstami ustonoš, kjer se ikre oplodijo šele v ustni votlini samice, ko ta hlasta za "lažnimi ikrami" na analni (podrepni) plavuti enega ali več samcev.

SKOK NA VARNO

Ko ima samica prve ikre v ustni votlini, se z gobčkom še nekajkrat hitro dotakne partnerjevega telesa na področju spolne odprtine, kar daje vtis, kot bi vsrkavala njegovo spremo. Potem se krožni ples prične znova , dokler mama postopoma ne odloži vseh iker, običajno 20 do 40 , večja samica tudi do sto. Mamino telo je tedaj videti shujšano, prozorna ustna golša pa je napeta in ob primerni svetlobi vidimo ikre skozi njen spodnji del. Nato se ustonoša umakne v skrit kotiček in prične valiti ikre , pri čemer občasno s sunkovitim izteganjem in krčenjem golše premeša ikre v njej.
Samca odstranimo iz akvarija. Po 8 do 16 dneh, odvisno od temperature, izpusti samica v primernem mirnem trenutku popolnoma razvite mladice, ki so 6 mm dolge, na prosto. Takoj jim damo navplije artemije ali mikročrve, v stiski jajčni rumenjak. Ob nevarnosti samica udari z repom in odpre usta ; to je znak mladičem, da se zatečejo nazaj v varno zavetje golše, pri čemer jim mama pomaga tako, da jih "požira". Kdor prvič opazuje to obnašanje, ima občutek, da bo samica mladiče pojedla, a je ta skrb povsem neupravičena.
Samico ločimo od zaroda šele po štirih dnevih, ko so mladice že tako velike, da ne morejo vse nazaj v golšo. Izčrpano mamo pričnemo po malem hraniti takoj, ko je prvič izpustila mladiče. Kasneje jo vedno izdatneje hranimo, da si opomore od dolgotrajnega stradanja. Mladiči ob primernem hranjenju in redni menjavi vode v akvariju hitro rastejo in so po dveh do treh mesecih že spolno zreli in primerni za prodajo.

BOJAN DOLENC

Preberite si tudi opis pritlikave ustonoše TU