Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Biološki filter
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Biološki filter [...
Meglena voda
Kako začeti?
Zakaj je filter v akvariju sploh potreben? Kakšne tipe filtorv poznamo? ... Vsak filter sčasoma postane tudi biološki filter.

Nakup akvarija z ribami je za marsikaterega začetnika težak preizkus, ki se pogosto konča s prezgodnjim poginom ribic v prvih nekaj tednih ali mesecih. Potek nitrogenskega cikla Eden glavnih razlogov za to je, da začetniki ne poznajo oz. niso seznajeni s t.i. nitrogenskim ciklusom oz. njegovim delovanjem. Ta članek vam bo pomagal razumeti kaj vse se dogaja v akvariju v prvih nekaj tednih delovanja po tem, ko spustite ribe v akvarij. Morda bo zvenelo preveč znanstveno in komplicirano vendar brez skrbi! Ni tako komplicirano, kot se sliši.

Ko akvarist enkrat dojame koncept, pridobi znanje o vskakodnevnem delovanju akvarija in to mu pomaga preprečevati izgube ter olajša vzdrževanje akvarija.

Cikliranje akvarija ne pomeni delovanje praznega akvarija nekaj dni pred nakupom rib. Edini razlog, da pustimo delovati prazen akvarij je v tem, da stabiliziramo delovanje akvarijske tehnike (črpalke, grelci, ...) ter kvaliteto vode. Ponavadi je 24 ur dovolj za tako uvodno testiranje. Cikliranje akvarija je izraz, ki pomeni vzpostavitvi biološkega filtra. Včasih so to imenovali "sindrom novega akvarija". A veste kaj? Ciklus se lahko zgodi tudi v starem akvariju! V bistvu se ciklusi dogajajo neprestano!

V nadaljevanju bom opisal, kaj se zgodi, ko v akvarij spustimo ribe.

Faza 1
Ko ribe spustimo v nov akvarij začnejo proizvajati odpadke. Ko jedo, izločajo odpadke. Običajne telesne funkcije neprestano proizvajajo odpadke. Najbolj strupena sestavina odpadkov je vsekakor amonijak (NH3). Nivo (v delčkih na milijon, ppm) pogosto prekorači toksično mejo in povzroči smrt kake ribe. Bodite pripravljeni na to! V tem trenutku ne smete menjati vode!! Čeprav delna zamenjava vode zmanjša stres, ki ga doživljajo ribe, bo vsekakor podaljšala izpostavljenost rib visokim nivojem amoniaka v akvariju, (ki lahko v ekstremnih primerih privede celo do trajnih posledic,) saj bo potrben dodaten čas, da se nivo amonijaka spet dvigne. V tej fazi želimo, da nivo amonijaka zelo zraste saj se tako v akvariju razvijejo bakterije (Nitrosomonas sp.), ki oksidirajo amonijak v nitrite. To so aerobne bakterije, kar pomeni, da rabijo kisik. Tako, za razvoj in življenje teh bakterij potrebujemo dobro prezračen in cirkuliran akvarij.

Ko se razvijejo prvi primerki teh bakterij, se bo nivo amonijaka drastično zmanjšal in s tem zmanjšal stres, ki ga doživljajo ribe. Začasno!

Faza 2
Sedaj se prične druga faza. Bakterije Nitrosomonas proizvajajo nitrite kot zmešane, dokler nivo ne doseže toksične meje (da, tudi nitriti so toksični). Visok nivo nitritov bo spet povzročil ribji stres in to ponavadi za precej daljše obdobje kot amonijak. Ribe se običajno zadržujejo pod gladino in hlastajo zrak, ko je nitritov preveč saj le ti onemogočajo ribjemu telesu izrabljanje kisika. Prav tako, kot v prvi fazi, se tudi v drugi razvijejo bakterije (druge vrste, Nitrobacter sp.), ko je nivo nitritov izredno visok. Tudi te bakterije so aerobne in zopet oksidirajo nitrite v nitrate. In sedaj dobra novica! Nitrati so ribam relativno neškodljivi. Redno delno menjavanje vode in nekaj alg ter rastlin pomaga pri vzdrževanju nizkega nivoja nitratov.

To zaključuje cikel pri razvoju biloškega filtra. Mimogrede, skupno delovanje bakterij Nitrosomonas in Nitrobacter sp. je v bistvu biološki filter. Biloški filter je v fizičnem smislu le dobro prezračen in površinsko velik akvarij, kjer lahko živijo bakterije in opravljajo svoje delo. Imejte to v mislih, ko izdelujete ali kupujete "biološke filtre".

Faza 3
Nivoji amoniaka in nitritov so sedaj v razumno nizkih mejah, akvarij je cikliral. Bakterije razgrajujejo amoniak in nitrite in sedaj je na akvaristu, da skrbi za te bakterije, ker hkrati s tem skrbi tudi za svoje ribe. O tem bomo govorili v tretji fazi in hkrati naj povem še to, da se ta faza v bistvu nikoli ne konča v zdravih akvarijih.

Skrb za biološki filter je praktično enaka skrbi za ribe. Dobro je, če se stalno opominjamo, da imamo v akvariju ribe in dve vrsti bakterij. Bakterije ohranjamo pri življenju na enak način kot ribe. Potrebujejo vodo (očitno ), toploto, kisik, stabilne vrednosti pH in vsekakor hrano (ribji iztrebki). Bodite pozorni, da nisem omenil svetlobe! Bakterije dejansko uspevajo bolje v temi, vendar to ne pomeni, da morate imeti akvarij zatemnjen. Bakterije bodo pač bolje uspevale v temnejših kotih akvarija (ali pa v zatemnjenih delih (mehanskega) filtra) oz. tik pod površino peščenega dna.

Nekaj glavnih nevarnosti, katerim je izpostavljen biološki filter so:

  1. Klorirana voda - Vedno dekloriramo vodovodno vodo, preden jo dajemo v akvarij (pustimo jo stati, da klor izhlapi). Klor uničuje bakterije.
  2. Hitre spremembe temperature - To šokira tako ribe, kot bakterije.
  3. Hitre spremembe pH vrednosti - Enako kot sprememba temperature.
  4. Pretemeljito čiščenje - Menjavanje prevelike količine vode naenkrat povzroči #2 in #3. Prepogosto in premočno čiščenje dna ali filtra (nikoli ne izpirajte peska ali filtra s klorirano vodovodno vodo, če že morate oprati filter storite to v vodi, ki ste jo odtočili iz akvarija) lahko povzroči depopulacijo bakterij.
  5. Pretirano hranjenje rib - Zapomnite si, hranite ribe in ne akvarija! Ostanki hrane lahko povzročijo sunkovit porast amoniaka ali pa zapackajo filtrirni material, kar preprečuje, da bi prezračena voda prišla do bakterij.
  6. Prenapolnjen akvarij - Preveč rib v akvariju lahko preobremeni sposobnost bakterij za nitrifikacijo amoniaka in nitritov. Če že morate imeti "nabasan" akvarij z ribami imejte primerno velik biološki filter (površina). Vsekakor lahko stlačite 25 ljudi v dvigalo predvideno za 12 ljudi, a zamislite si posledice. Kako veseli bi bili ti ljudje in kako udobno bi jim bilo? Ali bi lahko normalno dihali, se normalno obnašali? Sedaj pa si predstavljajte, da bi ti ljudje živeli v dvigalu. Vsekakor stvari, ki so možne pogosto niso ravno zaželjene. Ponavadi velja, da lahko na 5l dejanske vode, damo 2.5cm ribe za akvarije od 50l naprej oz. 3l dejanske vode za 2.5cm ribe za akvarije od 150l naprej. Dejanska voda pomeni ravno to, količino vode v akvariju (volumen vode se zmanjša zaradi dekoracij, dna in filtra, ki ga vstavimo v akvarij).
  7. Antibiotiki in/ali zdravila - Če v akvariju zdravimo ribe (bolezni ali parazitov) vedno preberimo sestavo zdravila oz. njegov učinek na biološki filter (kaj stori nitrifikacijskim bakterijam). Antibiotiki uničujejo bakterije in pogosto niso izbirčni katere bakterije so to. Najbolje je, če obstaja možnost, da ribe zdravimo v posebnem (karantenskem) akvariju.
  8. Neželjene kemikalije - Čistilna sredstva, losioni, dezodoranti, tobačni dim, dišavna olja, itd. Vse to so škodljive snovi za bakterije in prav tako tudi ribe.

Ta seznam se vam mogoče zdi strašljiv, a imejte na umu, da vse te stvari prav tako škodujejo ribam. Bakterije so precej manj vzdržljive kot ribe in pogosto prve trpijo zaradi teh nevarnosti. Če je biološki filter poškodovan bodo kot posledica tudi ribe izpostavljene visokim nivojem amoniaka in nitritov, kar lahko privede do bolezni ali celo pogina.

Normalno, redno vzdrževanje akvarija preprečuje poškodbe biološkega filtra in rib. Delno menjavanje vode (nikoli ne zamenjajte vse vode) 20% do 30% volumna vsakih nekaj tednov bo ohranjalo dobro kvaliteto vode. Dobri mehanski filtri in mešanje vode poskrbijo za čistost in prezračenost (prav tako preprečujejo nalaganje usedlin na biološki del filtra). Adsorptivno filtriranje (aktivno oglje, ipd.), če je uporabljeno pravilno, pomaga odstranjevati strupe iz vode. Če uporabljate aktivno oglje v filtru, bodite pazljivi, da ga redno menjate, saj je v nasprotnem primeru kontraproduktivno.

(povzeto po www.homeaquarium.com)

Avtor članka je Blaž Kristan.