Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Pritlikava činklja
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Kongoški rilčar ...
Pritlikava činklja – Majhna riba, velika dragocenost. © Notsheep - bivši Ernesto.

» Credit to Emma Turner »

Yasuhikotakia sidthimunki (Kottelat, 2004)

Sinonim: Botia sidthimunki (Klausewitz, 1959)

Domovina: Kambodža, Laos, Tajska.

Razlikovanje spola : odrasle samice ponavadi imajo bolj zaokrožen abdominalni del telesa

Maksimalna velikost: 6cm

Se še spomnite filma, ki je nekoč bil velika uspešnica: “Most na reki Kwai”? Šele pred nedavnim sem spoznal dragocenost, ki se je nahajala nekako pod tem mostom, konkretneje v sami reki Kwai in je tik pred tem, da tudi sama postane svetovna uspešnica.

Reka Kwai

Bralci revije “Akvarij” ste imeli priložnost prebrati nekaj o tej dragocenosti. Točneje v drugi številki revije, v članku “Sami uredimo akvarij – azijski biotop”. Dragocenosti, ki se jo je dotaknil ta članek se reče Yasuhikotakia sidthimunki – pritlikava činklja. Temu konkretnemu članku iz revije ni veliko za dodati pri opisu pritlikave činklje, le nekaj manjših odstopanj, razlik boste opazili, ki so nastale pri sodelovanju z največjimi in najbolj priznanimi strokovnjaki na področju činkelj in v naslednjih vrsticah vas bom poskušal seznaniti s trenutno najbolj verodostojnimi in zanesljivimi informacijami o pritlikavi činklji, dragocenosti reke Kwai.

foto: Jure Šular

Podatek o velikosti te ribe nas takoj seznani z njeno najbolj simpatično lastnostjo. Gre za najmanjšo pripadnico činkelj iz bivšega - širšega rodu Botia. Ali to pomeni da zaradi svoje “velikosti”, potrebuje tudi malo skrbi ter nima večjih potreb? Je ta privlačna in lepa riba, riba za “vsakogar”? Kdorkoli se spozna vsaj malo na činklje se zaveda, da gre za zelo občutljive in dokaj zahtevne talne ribe, zato najprej poglejmo navidezne “prednosti” pritlikave činklje, kot ribe v akvariju, preden se lotimo opisovanja njenih potreb, katere bi jim moral zagotoviti vsak odgovoren akvarist. Zaradi svoje velikosti in izjemne miroljubnosti, je idealna činklja za že utečen skupinski, manjši do srednje velik akvarij. Poleg tega je tako kot velika večina sorodnic, zelo nezahtevna pri hranenju. Z zadovoljstvom se bo lotila vsega ( kar seveda ni preveliko glede na njeno majhno velikost ). Hrane za talne ribe v obliki tablet, hrane v kosmičih, zmrznjene hrane majhnih velikosti ( za porcijo zmrznjenih ličink komarjev - “trzač”, vam bodo še posebaj hvaležne ).

Ena izmed njenih zanimivih lastnosti, ki jo loči od velike večine drugih činkelj iz rodu Botia je, da se ne zadržuje večinoma na tleh, temveč tudi v srednjem delu akvarija, ter da se od drugih činkelj loči tudi po svoji precejšnji dnevni aktivnosti. Gledati jato desetih pritlikavih činkelj v gosto zaraščenem akvariju, se na prvi pogled ne sliši nič posebnega, a vsi ki so bili temu priča, z navdušenostjo pripovedujejo kako so se težko ločili od akvarija ob takih prizorih.

V "azijskem biotopu" - foto: Jure Šular

In tu se končajo “prednosti” pritlikave činklje, kot ribe v akvariju in začnejo se bolj resne potrebe, brez katerih ta čudovita riba ne bo zadovoljna in brez katerih ne boste mogli uživati ob njenem naravnem obnašanju. Prvo in osnovno pravilo vseh činkelj iz rodu Botia je, da gre za jatne ribe. Te ribe se nikakor ne bodo počutile v redu niti v paru, niti pri treh primerkih, kot to začetnikom svetujejo nekatere spletne strani. Pri pritlikavih činkljah številka 5 velja za minimum, ki mora biti izpolnjen. V reviji “Akvarij” zasledimo številko 6, kar je še bolje. In tukaj govorimo o res minimalnem številu rib. Pritlikava činklja je sicer majhna, ampak po opažanju strokovnjakov, ena izmed najbolj družabnih činkelj. Brez večjega števila, se bodo “sids” ( kot jim ljubkovalno rečejo zahodni akvaristi), počutili ogroženo, obnašali se bodo nenaravno. Premajhno število, ali celo pomankanje jate, je za pritlikavo činkljo največa možna “kazen”, ki jo lahko doleti.

Če se že odločate za njo, pa upoštevajte naslednje pogoje, ki ga mora vaš akvarij izpolnjevati, da bi jim nudili prijetno življenje v ujetništvu. Izjemno kakovostna voda je obvezna. Podlaga naj bo mehka, čim bolj podobna peščeni, v akvariju naj bo srednje močan tok. Y. sidhimunki v naravi živi v precej raznolikih biotopih, od počasi tekočih rek, do popolnoma stoječih voda poplavljenih regij Tajske. Korenine, kamnita in ostala skrivališča ter gosto zasajene akvarijske rastline, so nekaj za kar bi lahko rekli “da pride v paketu s pritlikavo činkljo”. Edino takšna akvarijska ureditev ji bo nudila občutek varnosti. Najbolje se počuti: v mehki do srednji kiseli vodi, maksimalno 12dh ( pH od 6,0 – 7,5), ter pri temperaturah od 24 – 28°C.

foto: Jure Šular

Osebno jo v naših akvarističnih trgovinah še nisem srečal, dokaj redke so tudi v tujini, vendar jih je na voljo vedno več in se jih da dobiti. Pritlikava činklja postaja vedno bolj popularna zaradi svoje majhne velikosti in privlačnega izgleda, tako da je samo vprašanje časa, kdaj bo postala prodajni hit. Že zdaj je njena cena izjemno visoka v primerjavi z cenami večine drugih činkelj, tako da za posamezno ribo bodite pripravljeni odšteti okoli 11 EUR. Če temu prištejete dejstvo, da jih morate kupiti vsaj 5 ali več, se lahko ta majhna činklja hitro polasti velike vsote v vaši denarnici. Zadnja cena za jato šestih pritlikavih činkelj , ki sem jo videl v znani spletni akvaristični trgovini pred tremi meseci, je bila nekaj več kot 60 EUR. Če jo že zagledate v akvaristični trgovini pri nas ali v tujini pa se zavedajte, da gre za ribo, ki je “svet zagledala” v eni izmed ribogojnic, kjer jih razmnožujejo s pomočjo hormonov ( kako točno, pa je še vedno velika poslovna skrivnost ). Nekateri akvaristi so sicer poročali o neki vrsti “pred drstnega” obnašanja v akvariju, vendar samo v optimalnih pogojih in zelo številni jati.

Y. sidthimunki je na žalost izjemno kritično ogrožena vrsta in strokovnjaki si še vedno niso enotni, ali je še kaj primerkov v naravi ali ne. Že dlje časa namreč v rekah, kjer so bile najbolj pogoste Kwai Yai in Kwai Noi, ter Mae Klong, ni nobenih poročil o njihovem ulovu. Leta 1970 se jih je poskušalo naseliti na Filipinih, vendar do danes ni povsem jasno ali je tej konkretni populaciji uspelo preživeti. Njeno domnevno nedavno odkritje v kraju Sanghkhlaburi je sprožilo številne kontroverzne polemike in trenutno še vedno velja za vrsto, za katero samo še upamo, da v naravi ni popolnoma izumrla.

Zahvala za vse ključne informacije pri nastajanju tega članka, gre strokovnjakom iz http://www.loaches.com ( vsi podatki in slikovni material, so objavljeni z njihovo odobritvijo).

Avtor besedila: Copyright © Notsheep