Na AKVAzinu je bila v zadnjih 2 mesecih objavljena vrsta novic s področja trgovine z morskimi organizmi. Ker gre za zelo pomembno in aktualno problematiko informiranja, izobraževanja, osveščanja akvaristov in širše javnosti, se mi zdi smiselno te posamezne prispevke združiti v celoto in s časom nadgrajevati in dodajati nove podatke in spoznanja.
Žal v diskusijah na AKVAzinu ni prišlo do željenega odziva in debate na te, po mojem mnenju, izjemno aktualne podatke. V članku bomo za začetek zgolj objavili že objavljene novice in nekaj komentarjev na njih iz različnih forumov.
SVETOVNA TRGOVINA Z MORSKIMI ORGANIZMI
IZ OCEANA V AKVARIJ Čeprav je morska akvaristika zelo drag hobi, akvaristov očitno ne moti, da kupujejo zastrupljenje ali bolne organizme, ki jim poginejo po nekaj dneh, pa gremo ponovno nazaj v trgovino po nove "komade". Skoraj ne poznam akvarista z morskim akvarijem, ki ne bi imel tragičnega pogina rib, nevretenčarjev ali da ne bi bil prisiljen zdraviti kupljene ribe doma v dragocenem, že biološko uravnoteženem akvariju. Kot se dogaja redno v sladkovodni akvaristiki, da so pogosto naprodaj močvirske rastline ali prevelike ali prezahtevne vrste rib, ki ne uspevajo v običajnem akvariju, tako tudi za morske akvarije (pre) pogosto prodajajo ribe ali nevretenčarje, ki dejansko dolgoročno ne preživijo v akvariju : najpogosteje zaradi specifičnih prehranjevalnih potreb, ker zrastejo prevelike za povprečen akvarij ipd.. Še huje je to, da so naprodaj po neupravičeno visokoh cenah okužene ali zastrupljene ribe s cirozo jeter, ki po nekaj tednih životarjenja poginejo neglede na to, v kakšnih pogojih jih gojimo. Da ob nakupu akvarist običajno ne dobi nikakršnih uporabnih pismenih "navodil za uporabo", raje ne izgubljajmo besed. Na kratko, gre za hudo zlorabo akvaristike v t.i. "profitne" namene, v procesu izlova organizmov v naravi, njihovega skladiščenja do transporta in preprodaje le teh v evropskih državah prihaja do napačnih postopkov in "šparanja" na račun dobrobiti živali, kar plača na koncu kupec v obliki "neopravljenih storitev" in same živali s tragičnim poginom. Izgube so naravnost grozljive, kar dejansko postavlja to trgovanje iz vidika ekologoje ali zaščite živali za škodljivo, neetično in vse obsodbe vredno dejavnost. Zaradi naštetih problemov so se na srečo že pojavile organizacije in združenja ter številni odgovorni trgovci in akvaristi, ki želijo te razmere bistveno izboljšati in povrniti morski akvaristiki potreben ugled in popularnost. Še posebej je te dejavnosti pospešil komercialni film "Finding Nemo", ki je v precejšnji meri osvestil javnost in povzročil pozitiven pritisk na trgovino z morskimi organizmi. 
Osnovni problemi so :
- neetičen izlov rib v naravi s pomočjo anestetikov (rastlinski strupi) ali natrijevega cianida namesto zamudnega in napornega lovljenja z mrežo.
- neprimerne razmere med skladiščenjem rib pred transportom, kjer ribe dneve ali tedne ne dobijo hrane in so "natrpane" v vodi s preveč amonijaka in nitrita, kar izjemno oslabi imunski sistem ribam, ki so že tako v hudem stresu.
- opustitev "razparazitenja", s čimer je kršen zakon o karanteni in koruptivno ponarjenje veterinarskih izvoznih papirjev (kjer piše, da ribe nimajo nobenih parazitov!!!).
- neprimeren in predolg transport s preveč rib v vrečki s premalo vode.
- opustitev ustrezne aklimatizacije in najmanj 4 tedenske karantene za morske ribe v državi uvoznici.
- prodaja v neoptimalnih razmerah v neustrezni vodi, temperaturi in odsotnosti pravega hranjenja
- napačni podatki ob nakupu ali sploh opustitev ustreznih navodil in opozoril za posamezne organizme
- opustitev garancije za ribe
- prodaja rib po visoki ceni, v kateri je vračunana "neopravljena storitev" (vse prej naštete napake in malomarnosti)
- ipd...
Glej MAC 
 17.1.2005, Marine Aquarium Council (MAC) s sedežem v Honolulu-ju se že leta trudi, da bi preprečili kriminalni izlov koralnih rib v naravi s strupenim cianidom, saj ta poškoduje korale, ribe in pogosto celo ribiče same! V državah, kjer se ulov vrši (največ Indopacifik) ta organizacija izvaja izobraževanje domačih dobaviteljev rib, med drugim kako prezračevati in ohranjati ribe v optimalnih bazenih pred izvozom v tujino, a žal le delno uspešno. Zgolj 21 podjetij iz 9 držav ima potreben certifikat - MAC, ki garantira naraven ročen izlov rib z mrežo. Obetajo si, da se bo to število povečalo, posebej je za to "kriv" film "Finding Nemo", ki je dejansko pozitivno vplival na osveščanje javnosti glede žalostne usode preštevilnih akvarijskih rib, ki so surovo iztrgane iz deviškega naravnega okolja. MAC ocenjuje, da je svetovna trgovina z akvarijskimi ribami vredna najmanj 300 miljonov $, od tega imajo okrasne morske ribe delež okoli 24 miljonov $ ! V ZDA recimo je na ogromnem tržišču samo 5 uvoznikov v sistemu MAC certifikata : Florida, Illinois, Michigan in New Jersey. Spodbudno je, da se je vendarle začelo tudi v Ameriki dokaj odmevno gibanje posameznih poštenih trgovcev , akvaristov in društev proti tej neetični in kriminalni zlorabi akvaristike ! V Evropi je trenutno situacija še slabša, še najbolje je v Veliki Britaniji in Franciji, bolj ko gremo na jug ali vzhod, slabše je. Akvaristi vseh dežel, na barikade, nastopil je trenutek resnice - v temeljih je potrebno spremeniti do neba usmrajeno trgovino z akvarijskimi ribami in ostalimi organizmi ! 
21.1.2005, Associated Press poroča, da so ameriški cariniki aretirali tihotapca s koralnimi ribami. Craig Lightner iz San Pedra je poskušal uvoziti 160 redkih in ogroženih mehiških cesarčkov vrste Holocanthus clarionensis iz Mehike v ZDA. Vrsta je izjemno redka in na CITES 1 seznamu, zaradi česar je vsak izlov in preprodaja strogo prepovedana. Gre za eno najredkejših vrst cesarčkov nasploh. Izlov in izvoz te vrste je bil v Mehiki prepovedan že leta 1980. Tihotapec je bojda nameraval ribe ilegalno izvoziti naprej v HongKong , na Japonsko ipd.., kjer dosegajo na črnem trgu ceno preko 1.000 $ ! Tihotapec je obtožen cele vrste mednarodnih in zveznih zakonov, če bo na sodišču spoznan za krivega, ga čaka 32 let "igranja klavirja" za rešetkami. Ta redki in lepi cesarček je tudi na listi tistih morskih rib, ki jih nikoli ne bi smeli gojiti v akvariju : "če ne preživi v akvariju, ga pusti živeti v oceanu" : http://www.aquariumpros.com/articles/badfishlist.shtml 
27.1.2005, V kratkem nameravamo objaviti 2 seznama akvarijskih rib : "dobrega" in "slabega". Na prvem bodo ribe, ki jih priporočamo za začetnike in so primerne za gojenje v povprečnem akvariju, na drugem pa "problematične" ribe in nevretenčarji, taki, ki so ali redki v naravi in zato zaščiteni, ne prenesejo transporta, stresa v ujetništvu, so preveč občutljive za bolezni ali pa so celo strupene ali preveč napadalne do drugih ipd.. V sladkovodnem akvariju akvaristi premalo upoštevajo celo vrsto manjših, a zanimivih in lepih vrst, šolski primer je riževka, Oryzias melastigmus, ki je idealna riba za začetnike, a je nihče ne goji. Po drugi strani je vse preveč raznih "bengalskih" progastih somov, rdečerepih črnih mrenic, oskarjev, piraj, hladnovodnih ploščatih činkelj iz gorskih brzic, ki nikakor ne sodijo v povprečen akvarij. Podobno je tudi v morki akvaristiki, zelo težko bomo kje kupili ali videli navadno modrozeleno gospico (Chromis viridis); po trgovinah pa je "preveč" progastih in belogrlih kirurgov (Acanturus lineatus in A. leucosternon), kljunatih zastavic (Chelmon rostratus), rogačic (Zanclus cornutus), zastrupljenih (s cianidom) zlatih pritlikavih cesarčkov (Centropyge heraldi), kljunastih ostnikov (Oxymonachanthus longirostris), morskih netopirnic (Platax pinnatus)* = na sliki mladiček; modrih trakastih muren (Rhinomuraena quaesita), mandarink (Pterosynchiropus splendidus, Synchiropus picturatus ), debeloustnih gaterinov (Plectorhynchus chaetodontoides), morskih britvic (Aeoliscus strigatus); morskih konjičkov (Hippocamus sp.), smrtno strupenih modroobročastih hobotnic (Hapalochlaena lunulata), strupenih, a prav tako lepo obarvanih morskih jabolk (Pseudocolochirus axiologus) ipd.ipd.. Resnično žalostno in sramotno stanje, saj večina teh živali neosveščenim skrbnikom (pre)kmalu pogine. S pomočjo obeh seznamov bodo akvaristi in občutljive vrste upamo bolj varni pred katastrofo.
http://www.aquariumpros.com/articles/badfishlist.shtml
http://www.reefs.org/library/talklog/b_fenner_102900.html 
30.1.2005, Pri iskanju podatkov za vrsto belogrlega kirurga Acanthurus leucosternon, zelo zahtevne ribe, ki le redko (pre) živi v akvariju dalj časa, sem odkril izjemno zanimiv in poučen članek z naslovom " IZ OCEANA V AKVARIJ - globalna trgovina z akvarijskimi morskimi vrstami " , ki ga je izdala © UNEP World Conservation Monitoring Centre 2003. UNEP = United Nations Environment Programme. Objavljeni podatki so resnično zanimivi in mislim, da prikazujejo stanje na tem področju v dokaj realni luči. Brez dvoma bomo nekateri ta vir še večkrat citirali v debatah ali člankih o določenih akvarijskih organizmih, obravnava problematiko izlova, transporta, prodaje in nakupa tako rib, kot nevretenčarjev, trdih in mehkih koral in živečih (živih) kamnov, s poudarkom in prikazu še posebej ogroženih ali posebnih vrst. Podana je tudi vrsta tabel in grafikonov, ki statistično prikazujejo to problematiko. Obstajajo velika nasprotja in hude polemike glede akvarijske trgovine, ki večinoma temeljijo na ekstremnih stališčih in slabi informiranosti; ta članek predstavlja pomemben prispevek v smeri razumevanja bolj realnega stanja na tem področju. Predvidevajo, da ima morski akvarij med 1,5 miljona - 2 miljona ljudi po celem svetu. Trgovina z morskimi organizmi je ocenjena na 200 - 300 miljonov $ letno. Morske organizme nabirajo oz. lovijo največ v jugovzhodni Aziji, proda se jih največ v ZDA in Evropo, v manjši meri na Japonsko. Leta 2000 so združenja UNEP-WCMC, the Marine Aquarium Council (MAC) in člani različnih trgovinskih združenj pričeli sodelovati v skupnem projektu v cilju zbrati boljše informacije in ustanovili projekt "Global Marine Aquarium Database" (GMAD), tu izvozniki, uvozniki in prodajalci združujejo informacije na javnem naslovu : www.unep-wcmc.org/marine/GMAD.
Tu sodeluje petina vseh grosistov, to je 85 družb. Obdelali so 102.928 podatkov iz obdobja 1988 - 2003, ki vključujejo 9,4 miljona izvoženih in 7,7 miljona uvoženih morskih organizmov, kar vključuje 2.393 vrst rib, koral in nevretenčarjev, kar je omogočilo dosedaj najobsežnejšo oceno globalne trgovine z morskimi organizmi. Od rib se izvaža 1.471 vrst, od tega tvorijo kar polovico prodajanih vrst koralnice (Pomacentridae - klovnčki in gospice), ostalih 30 % predstavljajo cesarčki, kirurgi, ustnače, glavoči in zastavice. Najbolje prodajana riba je modro-zelena gospica vsrte Chromis viridis, oranžni klovnček Amphiprion ocellaris, belorepa gospica Dacsyllus aruanus, modra gospica Chrysiptera cyanea in belolisa gospica Dascyllus trimaculatus. Podatki kažejo, da sta zelo običajni v trgovini tudi 2 vrsti, ki se težko aklimatizirata na življenje v akvariju in večinoma pogineta, to je čistilna ustnača Labroides dimidiatus (GMAD navaja 87,000 uvoženih primerkov med 1997- 2002) in mandarinka Synchiropus splendidus (GMAD navaja 11.000 primerkov samo v Evropo v istem obdobju).
Žal se uvaža tudi "povsem neprimerne" vrste, predvsem zaradi njihovih prehranskih zahtev, take so vrste štirioka zastavica Chaetodon capistratus, havajska čistilna ustnača Labroides phtirophagus in kljunasti ostnik Oxymonacanthus longirostris (na sliki desno zgoraj). Ta zadnji se hrani samo s polipi trdih koral, predvsem iz rodu Acropora in Pocillopora; ker je leta 1998 korale uničilo "koralno beljenje" v svetovnem merilu zaradi posledic tople grede, je ta riba tudi v naravi utrpela strahovite izgube, bojijo se, da je viabilna populacija že izumrla; kljub temu to vrsto še naprej lovijo in neosveščeni trgovci prodajajo! http://www.reefcheck.org/infocenter/publications/WCMC_Aquarium.pdf 
| Ned Jan 30, 2005 21:42 Naslov sporočila: Acanthurus leucosternon, belogrli modri kirurg | .. Torej sklepam, da nepotešenost ni tako neznan pojav niti v naravi, najbrž pa tudi ni ravno smrten. | ... Mislim, da gre lahko kljub vsemu za precej velik problem, ki je dokaj prezrt s strani akvaristov. Vemo, da je nagon po razmnoževanu celo na prvem mestu po prioriteti . V akvariju res pogosto sploh ne pride do normalnega razvoja spolnih organov in s tem povezanega izločanja spolnih hormonov, zaradi nenaravnih razmer. Vendar če ribo gojimo v kolikor mogoče optimalnih pogojih, kar je sploh poanta akvaristike (po mojem mnenju), se redno dogaja, da ribe izkazujejo željo in potrebo po spolnosti Naravnost osupljivo je, kako je težko najti podatke glede te problematike za morske ribe, še posebej kirurge. Še posebej od ljubiteljskih akvaristov? Kar je dostopnih podatkov, so izključno s strani profesionalcev, predvsem oskrbnikov v javnih akvarijih. V naravi ali velikih javnih akvarijih se kirurgi (družina Acanthuridae) drstijo v paru ali v skupinah več parov, le pri nekaterih vrstah prevladuje
"skupinski seks" (kot si ga Marko lepo opisal, nočna rajanja ob luninem svitu ). Prevladujoča, a ne izključna značilnost v obnašanju kirurgov je istovrstna (intraspecifična) tekmovalnost (kompeticija) pri branjenju drstnega teritorija. Poleg tega kirurgi nagonsko izkazuje celo vrsto drugih socialnih aktivnosti in vzorcev obnašanja; poleg občasnega življenja v monogamnih parih lahko oblikujejo hareme ali ogromne jate, ki se v skupini drstijo , selijo ali prehranjujejo (pogosto vse to istočasno). Medsebojno komunicirajo s pomočjo vidnih, zvočnih, kemičnih in taktilnih (dotikanje) signalov. V tem oziru so pogosto na moč podobni daljnim sorodnikom ostrižnikom iz družine Cichlidae ! Drst v paru je različna : med stalnimi partnerji; med občasnimi (naključnimi) partnerji (samice priplavajo mimo grebena, kjer ima samec teritorij in pride "do ljubezni na prvi pogled"); ali med predstavniki občasne roparske jate, ki jo kirurgi tvorijo ob selitvah na sosednje grebene. So izrazito poliginandrični (promiskuitetni). Poleg parov pa so lahko kirurgi izraziti skupinski, jatni drstilci, v tem primeru so posamezne ribe lahko občasno dvospolne (hermafroditne - Thresher, 1984). Prevladuje vseeno gonohorizem, oviparnost, zunanja oploditev, ne skrbijo za mladiče, ikre in ličinke so planktonske, kar pomeni, da jih lahko tokovi zanesejo daleč od drstišča. Kirurgi v naravi dočakajo preko 30 let, posebej vrste iz zahodnega Pacifika, gre za velike in relativno inteligentne morske ostrižnjake. In sedaj moje mnenje (kasneje ga bom podprl z referencami drugih strokovnjakov) : vrste iz rodu Acanthurus gojiti po eno v relativno majhnem akvariju sicer redko in občasno "deluje", a to je podobno kot zapreti papigo v kletko. To so otroci koralnih grebenov, ki v naravi občasno postanejo družabni in živijo v kompleksnih in velikih jatah. Vsega o njihovem kompleksnem življenju in razmnoževanju sploh še ne poznamo, vemo le, da se drtstijo v sozvočju z luninimi menami, podobno kot tudi korale, morski črvi, meduze in večina drugih živali s koralnih grebenov.
Mislim, da bi moral vsak akvarist pred nakupom pošteno o tem razmisliti. Prepogosto kupujejo ljudje to ribo kot nekakšen statusni simbol, iz prestiža ali popolne neosveščenosti, ker gledajo le na barve rib. Če nimamo res ogromnega akvarija z vrhunsko tehnologijo (tak akvarij po moje stane nekaj miljonov sit), se tem ribam ognimo, posebej vrstama Acanthurus lineatus in Acanthurus leucosternon.
Tudi jaz si "srčno želim imeti" to ribo v akvariju, samo "najprej štalca, potem pa kravca" .
|
| Pon Jan 31, 2005 9:44 Naslov sporočila: Oxymonacanthus longirostris, kljunasti ostnik - A Kljunasti ostnik, Oxymonacanthus longirostris se hrani samo s polipi trdih koral, predvsem iz rodu Acropora in Pocillopora; ker je leta 1998 korale uničilo "koralno beljenje" v svetovnem merilu zaradi posledic tople grede, je ta riba tudi v naravi utrpela strahovite izgube, bojijo se, da je viabilna populacija že izumrla; kljub temu to vrsto še naprej lovijo in neosveščeni trgovci prodajajo!
Če pogledamo obstoječo literaturo, recimo zloglasen "DZS - AKVARIJ, Popoln priročnik za izdelavo, opremo in vzdrževanje" ali večino drugih podobnih knjig, vidimo, da navajajo ribo kljunastega ostnika (Oxymonacanthus longirostris) kot neproblematično akvarijsko ribo in nikjer ne piše, da se hrani izključno samo s polipi trdih koral ! Še več, v omenjenem prevodu piše tale neverjetna laž : "So družabne živali in živijo v skupinah, primerne pa so tudi za gojenje skupaj z morskimi neveretenčarji, saj jih večinoma pustijo na miru".
Resnica je, da te ribe ne preživijo v ujetništvu v povprečju več kot 3 tedne in jih je praktično nemogoče obdržati žive niti v velikem javnem akvariju. Na seznamu je riba pod A (nikoli imeti v ujetništvu). 
Oxymonacanthus longirostris, Tonga Islands. Photo by J.T. Williams. ©Smithsonian Institution, 1995 | Bojan Dolenc
|
Oblika za tiskanje
