Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
O murnih, čričkih in stričkih
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Avtorja skupnega članka želiva predstaviti v javnosti premalo znane vrste murnov in čričkov , tako tiste iz narave , kot tiste, ki jih gojimo v teraristiki kot živo hrano za terarijske živali in večje vrste rib . Blaž Šegula in Bojan Dolenc .

Vinski čriček , poljski muren in hišni čriček

So predstavniki iz družine poljskih murnov (Gryllidae). Za vse tri je značilno, da pri petju dvignejo krila po kotom 45 stopinj. Vsi sodijo med dolgotipalčne kobilice (Ensifera). Zanje je značilno, da se oglašajo z drgnjenjem zgornjih kril (pokrovk) drugo ob drugo , z razliko od kratkotipalčnic, ki drgnejo zadnja stegna ob pokrovke. Dolgotipalčnice so večinoma vsejede , torej jedo rastlinsko kot tudi živalsko hrano. Veliko vrst se celo žre med seboj. Zakaj omenjam prav te tri vrste ? Ker se zamenjujejo imena.

Vinski čriček (Oecanthus pellucens) je prebivalec toplih krajev, saj je mediteranska in submediteranska vrsta. Zato ga najdemo na Primorskem ter na obrobju Panonske nižine, skratka povsod, kjer so vinogradi in je zanj dovolj toplo. Zanimivo je, da se bolj množično pojavlja celo na Ljubljanskem barju (Ig, Vnanje Gorice). Živi v grmovju, na rožah in na vinski trti, kjer poje in vabi samičke. Peti začne meseca julija, ko se izležejo prvi samčki. Narava je naredila tako, da nas vselej spremljajo novi zvoki. Ko muren preneha peti, začne čriček. Njegovo petje je z razliko od murna nežnejše in bolj otožno.


Poljski muren (Gryllus campestris) je značilen prebivalec travnikov, vse od nižinskih pa to visokogorskih. Živi v zemlji. Poje pred svojim vhodom, saj s privzdignjenimi krili v svojem rovu ne bi mogel peti. To lahko stori le bramor, zato njegovo zamolklo oglašanje iz rova težje slišimo.


Hišni čriček ali rjavi striček (Acheta domesticus) je prebivalec naselij. Gojijo ga tudi za prehranjevanje kuščarjev v živalskih vrtovih. V naravi živi povsod, kjer je le malo toplote. Zadržuje se ob hlevih, v stanovanjih, pod cestnimi robniki, odtočnimi kanali. Njegovo oglašanje je sila podobno murnovemu, zato bi ga lahko površni poslušalec kaj hitro z njim zamenjal. Če gremo proti jugu, ga bomo v kakšnem bifeju slišali, kako poje pod šankom. Pomeni, da čistoča ni ravno najboljša, pa zato tam najde kake drobtinice.
Hišne grile sem nekoč sam gojil, zato sem uporabil kar podobo iz skecirke.

TEKST IN FOTO : Blaž Šegula

_____________________________________________________________

O MURNIH, ČRIČKIH IN STRIČKIH
Nekateri poznajo samčke poljskega murčka, ki so jih bezali s travnato bilko iz njihovih luknjic; bolj naravoslovno izobraženi se spominjajo, da je naš slavni biolog IVAN REGEN (1868 - 1947) med prvimi proučeval murnovo petje; to pa je žal vse, kar povprečni Slovenc ve o teh ravnokrilcih !?

Strička in poljskega murna ali krikovca je poznal že naš veliki naravoslovni pisatelj FRAN ERJAVEC in preberimo si nekaj iz njegove knjige "Živalske podobe" : " Striček je ščurku najbližji sosed. I on se je kakor gostač nastanil pri človeku, tudi na hrani je pri njem. Te mu sicer ne daje radovoljno, temveč si jo jemlje sam, ali to njemu človek lažje spregleda, ker ni tako silen in glodiv požeruh kakor ščurek." "Krikovec je brat pohišnega strička, ki v poletnih nočeh škriplje po kuhinjah in izbah, ob dnevih pa se skriva po zidnih razpokah. Svoji so si tudi z malopridnim bramorjem, ki je tudi pred nami že sedel na zatožni klopi in je bil v očigled hudodelstev na smrt obsojen. Krikovec sicer ni hudodelec bramorjeve vrste, ali kvarljivec je vendar."

Vsa čast sicer Erjavcu, ki je bil za svoje čase kot poznavalec in ljubitelj narave napreden (danes bi rekli "zelen" ali vsaj "ekološko osveščen") , vendar tudi on ni mogel uiti duhu svojega časa, ko so živali razdelili na koristne in škodljive. Stričku ponekod pravijo tudi rjavkasti striček; teraristi in razni strokovni in jezikovni slovarji pa tej živalici pravijo čriček ali cvrček . Latinsko ime je Acheta domesticus (ne domestica !); za poljskega murna pa Gryllus campestris ; po angleško se čričku reče cricket, murnu pa grig (nemško pa Heimchen in Grille ) .

V družini murnov (Gryllidae) spadata oba v poddružino Gryllinae, kamor sodi tudi do 1 cm veliki gozdni muren (Nemobius sylvestris), medtem ko spada sorodna vrsta vinski čriček (Oecanthus pellucens), ki jo je odkril naš naravoslovec SCOPOLI, v poddružino Oecanthinae. Tako čričkov kot murnov je veliko vrst (čez 2000 !) in moramo biti pri njihovem poimenovanju previdni.

VEČ RAZLIČNIH ČRIČKOV IN MURNOV

Hišni čriček rjavi striček (Acheta domesticus) je najpogosteje gojena žuželka v teraristiki , kjer služi kot živa hrana, žal preredko ga gojijo kot samostojno domačo žival , kar pa si ta hvaležna živalca zaradi nežnega petje vsekakor zasluži. Rodovno ime Acheta izhaja iz grške besede moškega spola in pomeni "pevec" . Zrastejo do 23 mm, pri čemer samčki 18 mm , samičke pa so močnejši spol . Samica z leglico odlaga 2 mm dolga jajčeca v podlago , pri 20°C se izležejo mladi črički po 21 dneh, pri 25°C po 14 dneh in pri 30°C po 10 dneh. Odrastejo nekako po 4 - 6 tednih , v svojem 12 tedenskem življenju samička izleže do 300 jajčec.


Vinskega črička nasprotno iz določenih razlogov nikoli niso masovno gojili v teraristiki .

Poleg rjavega strička se v teraristiki masovno goji dvopikastega ali sredozemskega murna, Gryllus bimaculatus . Ta je rjavo črn in s 30 - 35 mm dožine precej večji . Za gojenje je malenkost bolj zahteven od črička, potrebuje več vlage . Poje tudi precej glasneje od črička , je pa tudi kolonijska žival, za razliko od našega poljskega murna , ki je samotar in ne moremo imeti več kot enega samca v insektariju . Pri 25°C se izležejo mladički po 12 dneh, samička živi le 6 tednov in izleže do 300 jajčec.
Poleg sredozemskega murna sem leta dolgo zelo uspešno gojil tudi južnoameriško vrsto iz Ekuadorja, stepskega murna , Gryllus assimilis , ta je malo bolj rjavkast in zraste 23 - 27 mm dolg. Glede gojenja je "nekaj vmes" med čričkom in sredozemskim murnom . V bistvu zelo nezahtevna vrsta . Pri 25°C se izležejo jajčeca po 13 dneh, v 12 tednih samička izleže do 300 jajčec.


Zadnja leta se zelo pogosto uspešno goji še 2 vrsti : kratkokrilega murna , Gryllodes sigillatus (17 - 22 mm) iz Zahodne Afrike in Mongolije in afriškega jamskega murna , Phaeophilacris bredoides (18 - 24 mm) . Kratkokrili muren živi le 6 tednov, a v tem času samička izleže rekordnih 1500 - 1800 jajčec ! Pa tudi druge vrste... glej recimo :

www.insektenzucht.de


TEKST : Bojan Dolenc , fotografija : Blaž Šegula