Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Rilčasta činklja
Chromobotia macracanthus
Rilčasta činklja

Chromobotia macracanthus
Družina: Cobitidae

Rilčasta ali tigrasta činklja, Chromobotia macracanthus, Bleeker 1852. Za mnoge je to ena najlepših sladkovodnih akvarijskih rib.
Sistematika: Pisces - Actinopterygii - Cypriniformes - Cobitidae - Botiinae - Chromobotia
Sinonimi : Botia macracantha; Cobitis macracanthus; Botia macracanthus (Bleeker, 1852).
Etimologija : chromo (grško) = barva; botia = v lokalnem jeziku domorodcev pomeni bojevnik, vojak (to se nanaša na trn pod očesom); macros (grško) = velik; acanthus (latin.) = trnast. Ime družine Cobitidae izhaja iz grške besede kobitis = sardina. Iz rodu Botia jo je uvrstil v nov rod Chromobotia Maurice Kottelat leta 2004.
Tuja imena : Clown loach, Tiger botia; Prachtschmerle, Mrenka nádherná …
Domovina : Indonezija: Sumatra in Borneo - Kalimantan (25 - 30°C; 5°N - 5°S).
Biotop/habitat : naseljuje počasi in hitro tekoče reke in jezera s peščenim ali blatnim dnom. Živi tako v kristalni, kot beli kot črni pragozdni vodi, pridejo pa celo v izlive delt velikih rek, kjer je voda somornična.
Spol : repna plavut je pri samcih bolj koničasta, samice so bolj odebeljene med parjenjem.
Velikost : v akvariju do 25 cm ; v naravi preko 35 cm (največja zabeležena = 51 cm).
Obarvanost : v naravi se obe populaciji ( na otokih Borneo in Sumatra) razlikujeta po črnih črtah pred repom. Borneo populacija: trebušne plavuti so rdečeoranžne ; hrbtna plavut je rumeno obrobljena; zadnja navpična črna telesna proga (od 3) ne sega v koren repne plavuti. Sumatra populacija: trebušne plavuti so črne; hrbtna plavut ni rumeno obrobljena; zadnja navpična proga sega v koren repne plavuti. Činklja ima barvne kromatofore kar v koži pod šibkim sluzastim zaščitnim plaščem, pigmenta zrna so ali razpršena po celici ali koncentrirana v sredini, barvni pigmenti selektivno absorbirajo različne valovne dolžine; činklja ima : rumene flavine,oranžno rdeče pterine, bele ali srebrne purine, črne melanine. Lahko spreminja barvo na živčni osnovi (obledi, če je prestrašena ipd…).
Obnašanje : je manj plašna in bolj družabna v jati 5 - 8 osebkov in rada ima še družbo sumatrank (Puntius anchisporus), pa tudi razbor ali bisernih ali modrih nitkarjev (Trichogaster) ali drugih labirintovcev. Med hranjenjem "pokajo". Činklje se oglašajo, posebej med drstenjem spuščajo svarilne ali zapeljevanje zvoke, zato nekateri domnevamo, da so občutljive na določene nizke frekvence. Z ureditvijo akvarija žal ne moremo vplivati na zračni pritisk, povezan z vremenom, ki tudi vpliva na njihovo aktivnost ? Činklje so nočna žival in imajo lastnost, da se stalno skrivajo in če nimajo ustreznega skrivališča v akvariju, obvezno skopljejo luknjo v pesek. Včasih se kakšna tako trdovratno skriva - po cele dneve leži na boku v svojem "brlogu" (kot bi bila mrtva), da pozabi jesti oz. pogosteje se dogaja, da ji druge ribe v akvariju pojedo vso hrano.
Zadrževanje : dno akvarija, v skrivališčih, med rastlinami ali koreninami.
Ureditev akvarija : minimalna dolžina akvarija mora biti 150 cm (~ 400 l). Na dnu temen fin, neoster pesek ali mivka. Filter (2 filtra) mora imeti pretok najmanj 2000 l/h (2 x 1000 l /h). Šibka svetloba. Akvarij moramo zasaditi z nizkimi, a gosto rastočimi indonezijskimi rastlinami in javanskim mahom ali praprotjo, tudi plavajočimi (Riccia ipd...); v tem primeru se dosti držijo med rastlinami in jih pogosteje vidimo. Potrebujejo visoko temperaturo in čisto, mehko-kislo vodo , bogato s kisikom (dodatno prezračevanje), kar poveča njihovo aktivnost. Ta vrsta potrebuje redno menjavo vode (vsaj četrtino volumna na teden).
Temperatura : 23 - 28°C
Voda : pH = 5 - 7,5; dGH < 12°; dKH < 7°; NO3 < 25 mg/l.
Hrana : z brčicami iščejo po dnu ne samo živo hrano na osnovi vodnih rakcev, ki nimajo esencialne aminokisline triptofan-a, ampak tudi polže, deževnike, enhitreje, ikre in mladice rib (ki vsebujejo triptofan); jedo pa tudi banane, rdečo papriko, bučke, alge...(vse činklje imajo specifičen metabolizem - posebno maščobno tkivo). Kot diskusi se ta vrsta hrani stalno po malo, hranimo tako najmanj 5 - 8 x dnevno/nočno.
Razmnoževanje : kot krapovci so ikrnice, ne skrbijo za zarod; drstijo se sezonsko med deževno dobo (december-januar) v izvirih in hitro tekočih plitvih potočkih, mladice doraščajo v nižjih bolj počasnih predelih. Glede naravnega razmnoževanja obstajata 2 teoriji : 1.drstijo se v deltah rek v ob morju v brakični vodi, mladice potem potujejo po reki navzgor; 2. bolj dokazana teorija je, da se drstijo v izvirih rek v gorah, ikre in mladice pa vodni tok odnese nižje proti izlivu rek. Spolno dozorijo nekako pri 15 cm telesne dolžine. V akvariju so bile redko razmnožene (prvi znan primer je akvarist Granville Hammond), jih pa masovno gojijo na ribjih farmah s pomočjo hormonov. Pomemben za razplod v akvariju je razkužen fin nekarbonaten temen pesek, ki je pod vodnim tokom; pa nihanja temperature, med gojenjem nad 24°C, med drstenjem malo nižje. Za uspešno drst se prehranjujejo samo z živimi ribicami ali ikrami! Drstijo se ponoči, med drstnim plesom par pride na površino vode. Samica med seanso odvrže nekaj 100 iker. Mladice izjemno hitro rastejo (podvojijo velikost tedensko).
Življenska doba : preko 50 let !
Ogroženost : ni je na IUCN rdečem seznamu ?, a zaradi uničevanja habitatov je že močno ogrožena!
Povprečna cena : 3,00 € do 16,60 € (glede na velikost).
Posebnosti : zahtevna aklimatizacija in karantena; je izjemno občutljiva na zunanje kožne parazite, kot je ihtioftiriaza in Oodinium, pa tudi na črevesne parazite (Spironucleus); ker ima majhne luske, slabo prenaša tudi zdravila in je riba za samo zelo izkušene akvariste. Namesto z zdravili jih uspešno zdravimo z naravnimi zelišči (ekstrakt česna) in temperaturno kopeljo, saj lahko prenesejo visoke temperature. Zelo radi imajo to vrsto v akvarijih ljubitelji diskusov, ker se zelo lepo ujemajo s temi južnoameriškimi ostrižniki in jim "pospravljajo" akvarij. V naravi jih lovijo tako, da nastavijo v reko naluknjane bambusove palice in kasneje palice s činkljami vred potegnejo iz vode. Izvažajo samo mlade činklje (~ 20 miljonov letno), večje domačini pojedo kot posebno poslastico. Domačini nahajališča in drstišča te vrste zelo ljubosumno striktno skrivajo in redko kateri belec je imel to čast ali srečo, da si je to v živo ogledal.

Bojan Dolenc


Rilčasta činklja je med vsemi vrstami iz rodu Botia najbolj znana in jo tudi najbolj pogosto najdemo v akvarističnih trgovinah. Vse vrste rilčastih činkelj imajo podoben živlenjski način in iščejo hrano z brskanjem po vodnem dnu. Rilčaste činklje so nam tudi v pomoč pri zatiranju polžev v akvariju, saj jih dobesedno posesajo iz lupine. V ujetništvu se ne razmnožujejo. Večinoma so nočne živali in potrebujejo primerno skrivališče za čez dan. V premajhnem akvariju so lahko rilčaste činklje zelo napadalne in pred vsiljivci srdito branijo svoj življenjski prostor. V akvariju jih imejmo vsaj 5.

Velikost: do 25cm
Temperatura: 24-28°C
Voda: 6.5-7pH, do 20dH
Akvarij: 400 l
Zadrževanje: sredina, dno

Oblika primerna za tiskanje Natisni