Mehiški prečnozobec ali aksolotl, Ambystoma mexicanum (Shaw,1798)

Sistematika : kraljestvo Animalia (Metazoa - Eumetazoa - Bilateria - Deuterostomia); deblo Chordata; poddeblo Vertebrata (Craniata - Gnathostomata); razred Amphibia; podrazred Lissamphibia; red Caudata; podred Cryptobranchoidea; družina Ambystomatidae; rod Ambystoma; vrsta mexicanum .

Etimologija : Ime izhaja iz azteške besede za boga Xolotla (to je bil brat slavnega azteškega boga Quetzacoatl-a), ki se je spremenil v to dvoživko, da bi ušel izgonu iz Zemlje (axolotl). Samo ime pomeni »vodni pes«.

Tuja imena : Axolotl, Mexico Salamander, Mexican Walking Fish, Salamandra ajolote

Sorodne vrste : poleg te srednjeameriške vrste poznamo veliko severnoameriških vrst prečnozobcev, recimo tigrastega aksolotla, Ambystoma tigriunum, s 33 cm je največji repati krkon na svetu; mrežastega aksolotla, A. cingulatum; obročastega aksolotla , A. annulatum; temnega aksolotla, A. opacum ; pisanega aksolotla, A. maculatum; pacifiškega močerada, Diacamptodon ensatus; gorskega močerada, Rhyacotriton olympicus .

Domovina : Mehika, gorska jezera Xochimilco in bivše Chalco.
Biotop/habitat : v naravi je živel samo v 2 mehiških jezerih na nadmorski višini 2290 m, sta bili samo 1,5 - 3,0 m globoka in sta se napajala iz številnih podzemnih izvirov; voda je zato bila čista, na jezerih je bilo veliko majhnih šotnih otočkov, veliko plavajočih rastlin in vodnega življenja.

Velikost : 25 cm (max.30 cm)
Spol : spolno zrele samice imajo bolj odebeljeno telo (zaradi jajčec); vitkejši samci prej spolno dozorijo in imajo daljši rep.
Obnašanje : dnevno/nočna samotarska žival, mladi so dokaj kanibalistični (se grizejo med seboj). Starši jedo mladiče. Med seboj komunicirajo in iščejo plen s pomočjo vida, kemorecepcije in elektroreceptorjev.
Vzdrževanje : potrebujejo temperaturo 16 - 20 °C, poleti torej hlajenje! Redna menjava ( vsaj četrtino tedensko) z neklorirano, postarano vodovodno vodo ali bolje izvirsko ali pripravljeno reverzno-osmozno vodo ( z dodatkom makro- mikro- elementov), ker so občutljivi na plesni in nitrate v vodi.
Temperatura : ca. +18°C
Voda : pH = 6,5 – 8,0 (idealen med 7,4 - 7,6); trda voda dGH = do 20°; NH4+ = ~ 0 mg/l; NO2 = ~ 0 mg/l; NO3 < 15 mg/l.
Ureditev : vrstni akvaterarij (naj bodo sami); dobra filtracija, priporoča se dodatni talni filter. Višina vode naj bo le 25 cm. So nočne živali, zato luči niso potrebne, razen če želimo vodne rastline za lepši izgled akvarija. Obvezen akvarijski hladilnik (»chiller«) ali pretok hladne vode ali dovolj hladen prostor (kletni ipd.).
Velikost akvaterarija : najmanj 100 litrov
Hrana : so mesojedi - deževniki, črvički, rakci, polži, vodne žuželke, ribice, paglavci, briketi za želve...
Razmnoževanje : pri optimalnih pogojih lahko spolno dozorijo že po 6 mesecih (pri nekako 18 cm dolžine). Bolje jih je pariti šele, ko so stari najmanj leto in pol (to velja še posebej za samice). Oviparna samica izleže do 1000 jajčec (povprečno okoli 200), zato je ne smemo prepogosto pariti, saj lahko pogine zaradi izčrpanosti. Parjenje izzovemo tako, da sprva skrajšamo dnevno osvetljenost, potem pa jo zopet podaljšamo, lahko pa tudi zvišamo in nato znižamo temperaturo. Za odlaganje jajčec je primeren javanski mah, za odlaganje samčevega spermatofora pa damo na dno kakšen ploščat kamen ali korenino, odloži jih od 5 – 25, nato vabi s svatovskim plesom samičko nad spermatofore, ki jih »pobere« s klokako (pride do notranje oploditve).. Čez nekako 2 dni začne samička odlagati oplojena jajčeca. Ta se izležejo po 2 – 3 tednih. Mladički jedo droben zooplankton in zoobentos.
Bolezni : pri temperaturah nad +24°C ali v vodi s preveč nitrati aksolotli hitro zbolijo in postanejo žrtev različnih virusnih, bakterijskih, glivičnih ali parazitskih okužb! Simptomi bolezeni so odklanjanje hrane in sluzasta prevleka ali rane po telesu.
Ogroženost : CITES II, IUCN Red list 2001(V= ranljiv). V naravi so skoraj izumrli zaradi vnosa neavtohtonih predatorskih rib (športni ribolov!). Jezero Chalco je že izsušeno, ker so ga uporabili za vir vodovoda za Mexico City.
Posebnosti : Mehiški aksolotl je pedomorfen, poikilotermen (mrzlokrven) vodni močerad prečnozobec, ima zunanje škrge, ker živi neotenično na stopnji ličinke, kot pri človeški ribici poznamo bele ali pa črne primerke. Aktivnost tiroidne žleze pri teh neoteničnih živalih, ki dosežejo spolno zrelost kot ličinka, je nizka. V jezerih je malo joda, ki vpliva na delovanje ščitnice in izločanje hormona tiroksina, ki povzroča preobrazbo ličinke v kopnega močerada. Druga zanimivost je sposobnost teh živali za regeneracijo: celi deli telesa se z lahkoto obnovijo, celo del glave ali oči. Poleg albino in različnih rjavo - sivih- črnih - pikastih oblik je redka oblika zelo cenjeni zlati aksolotl . So med naravoslovci zelo priljubljena in pogosta laboratorijska žival (za proučevanje genetike, fiziologije, histologije – imajo velike poliploidne celice; embriologije, nevrobiologije ipd.), pa tudi vedno bolj priljubljena domača žival. Domačini so jih uporabljali tudi kot vir naravne medicine in za hrano. Skoraj vsi sodobni aksolotli izhajajo iz 33 živali, ki so jih izvozili v Pariz leta 1864 iz jezera Xochimilco.
Življenjska doba : v ujetništvu povprečno 5 – 6 let, občasno dočakajo do 15 let. Če pride do preobrazbe v kopnega močerada, le ti nato kmalu poginejo.
Cena : 19 €

Slika zgoraj: http://www.sammakkolampi.net/lajeja/mexicanum.html

Bojan Dolenc