VITEZ IZ MOČVIRJA

Želve so izjemno priljublejni plazilci v mnogih kulturah po svetu, zavzemajo posebno mesto v našem čustvenem odnosu do živali v umetniškem , ljubiteljskem , raziskovalnem, religioznem smislu. Kljub temu pa ničesar v dolgi zgodovini želv na tem planetu za njih ni bilo tako usodno in pogubno, kot je vpliv človeka; nekaj vrst je že izumrlo, veliko jih je močno prizadetih ali kako drugače ogroženih. Na rdečem seznamu ogroženih vrst je tudi naša avtohtona močvirska sklednica, Emys orbicularis orbicularis, Linnaeus, 1758. E1a

V preteklosti je bila pogosta na ozemlju celotne Evrope in je naseljevala celo Anglijo in del Skandinavije, danes je že marsikje iztrebljena ali močno ogrožena. V srednjem veku je veljala za postno jed, ker jo je krščanska religija uvrstila med “ribe” in ne med “mesnate” živali. V petkih so na tržnice nosili polne košare rakov, rib in sklednic, v prejšnjem stoletju tudi v Ljubljano in druga večja mesta iz ljubljanskega Barja in od drugod. . Drugi vzrok skorajšnje iztrebitve pa je izsuševanje močvirij in zastrupljanje okolja , saj je ta vrsta izjemno občutljiva na kemično onesnaženje naravnih habitatov.

Pri nas je zavarovana kot naravna znamenitost z “Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst”, kjer v 3. členu piše : "...V življenski prostor zavarovanih vrst ni dovoljeno naseljevati novih vrst, ki bi lahko ogrožale živali zavarovanih vrst...".

Sklednica je tudi na evropskem “DODATKU II” kot strogo zavarovana vrsta (Habitat Directive no. 92/43/CEE) in “DODATKU II” Bernske konvencije; uvrščena je tudi na seznam CITES - Dodatek III .

V Sloveniji imamo na rdečem seznamu kar 24 vrst plazilcev, v IUCN kategoriji prizadeta vrsta (E) so poleg naših vseh 4 vrst vodnih želv (glavata kareta, orjaška črepaha, orjaška usnjača, močvirska sklednica) še kače – belica, progasti gož, južnoevropska zrva in mačjeoka kača. Evropska močvirska sklednica je zelo sorodna s severnoameriško blandingovo sklednico (Emydoidea blandingi), vendar naseljuje celo bolj severna območja , živi do južne Poljske in južne Nemčije, v Islandiji, Alžiriji, Maroku , Tuniziji, na Balearih, Španiji, Portugalski, Franciji, Nizozemski, Belgiji, Latviji, Litvi, Češki, Slovaški, Madžarski, Avstriji, Švici, Luksemburgu, Sradiniji, Korziki, severni Italiji, Sloveniji, na Balkanu,v Turčiji, Iraku, Iranu, Rusiji, državah bivše Sovjetske zveze…na Balkanu je svetovno znana lokacija Ludasko jezero, 12 km vzhodno od Subotice, kjer je močna populacija “barskih kornjač”, čeprav je vrsta sicer v Srbiji redka.

http://www.ittiofauna.org/webmuseum/rettili/emys_orbicularis01.htm

V Sloveniji je izjemno redka, nekaj jih še najdemo v Beli Krajini, na Dolenjskem, Posavju ( ribnik Mačkovec pri Brestanici), na ljubljanskem Barju (?), ob morju ; v jezercih v Fiesi jo je že izpodrinila alohtona želva rdečevratka, ki se tam tudi dokazano razmnožuje! V zadnji letih so zoologi “ustanovili” 13 podvrst močvirske sklednice:

1. Emys orbicularis orbicularis (pontska- evropska močvirska sklednica)

2. E. o. colchica, FRITZ, 1994 (kolhijska sklednica)

3. E. o. eiselti, FRITZ , BARAN, BUDAK & AMTHAUER, 1998

4. E. o. luteofusca, FRITZ, 1989 (anatolska sklednica)

5. E. o. hellenica, VALENCIENNES, 1832 (vzhodnomediteranska sklednica)

6. E. o. iberica, EICHWALD, 1831 (kaspijska sklednica)

7. E. o. persica, EICHWALD, 1831, (perzijska sklednica)

8. E.o. occidentalis, FRITZ, 1993 (severnoafriška sklednica)

9. E.o. fritzjuergenobsti, FRITZ, 1993 (vzhodnošpanska sklednica)

10. E. o. hispanica, FRITZ,KELLER&BUDDE, 1996 (iberska sklednica)

11. E.o. galloitalica, FRITZ, 1995 (srednjeevropska sklednica)

12. E.o. lanzai, FRITZ, 1995 (korziška sklednica)

13. E.o. capolongi, FRITZ, 1995 (sardinijska sklednica)

Razlikovanje navedenih podvrst je dokaj pomembno za ugotavljanje dovolj velikih metapopulacij, ki še zagotavljajo obstanek populacije. Marsikje v Evropi so natančne raziskave pokazale, da so majhne reliktne populacije sklednic v resnici vzhodne podvrste, ki so verjetno ušle v okolje kot “domače živali”! Tudi na ljibljanskem Barju sem bil pred dolgimi leti še kot študent priča nesreče tovornjaka, ki je prevažal preko Makedonije sklednice za neko našo uvozno podjetje in so se te živali dokazano porazgubile po ljubljanskem barju. Natančnih zooloških raziskav glede podvrste in “genetske čistosti “ populacij menda pri nas ni delal nihče? Posebno poglavje ogrožanja sklednice pa so ameriške farmske vrste želv, ki jih neodgovorni “ljubitelji” spuščajo v naravo, predvsem populacije rdečevratk (Trachemys scripta subsp..) so mariskje v Evropi in pri nas že večje od populacije ogrožene sklednice. Študija “neposredne kompeticije” med obema vrstama želv, ki sta jo izvedla v Franciji C. ARVY in J. SERVAN kaže, da je rdečevratka uspešnejša in signifikantno izpodriva sklednico; ista avtorja sta dokazala, da se rdečevratka v Franciji tudi uspešno razmnožuje ! Podobno poročajo številni drugi evropski in slovenski akvaristi, biologi, ornitologi; tudi hrvaški. Nestrpno čakamo na dovolj vztrajnega naravoslovnega fotografa, ki bo “zadevo” dokumentiral !

www.panda.org

Vitez iz stoječih voda in močvirij je plašna in previdna vsejeda žival, pogosto ljudje niti ne vedo, da stanuje v bližini. Ima črn do rdečerjav oklep z značilnimi rumenimi pegami in črtami, dolžine med 12- 26 cm , samci so malo manjši z daljšim repom. Spolno aktivni postanejo med 6.- 9- letom (v ujetništvu prej), parijo se maja do junija : samica zakoplje na suhem (pogosto med korenine obrežnih rastlin) povprečno 4 – 6 (max. 16) jajc, ki se valijo čez poletje, odvisno od. temperature se izležejo jeseni ali šele naslednjo pomlad. Jajca so t.i. “TDS” (temperaturno odvisen spol) ; pri temperaturah med 24 – 28°C se izvalijo samo samčki, pri 30°C pa se izleže 96% samičk. Tako termosensitivno regulacijo omogoča encim aromataza, ki spreminja moške spolne hormone androgene v ženske estrogene.

http://www.triplov.com/herpetologia/corsega/testudines.htm

Na rob izumrtja ga je človek pripeljal z lovom za postno hrano v 19. stoletju, z izsuševanjem in melioracijami močvirij in vodotokov, z onesnaževanjme voda in travnikov,s prometom, ribolovom, intenzivnim kmetijstvom, porušenjem naravnega ravnotežja živalskih populacij. Posebej ga ogroža pomanjkanje primernih travnikov ob vodah , kamor odlagajo jajca , pa tudi prekomerno nenaravno število lisic, podlasic, mačk in drugih predatorjev, ki pokončajo mladičke. Vsekakor bi za aktivno in uspešno zaščito naše sklednice morali narediti mnogo več z dejanji, kot zgolj sprejemati take in drugačne predpise na papirju.

fotografirala Vesna Cafuta

Viri: http://www.umanotera.org/index.php?node=64

http://www2.arnes.si/~oskksavokl3/sklednica.htm

© Bojan Dolenc