Letos svetovni Dan mokrišč poteka pod geslom Vitalna mokrišča - zdravi ljudje, s čimer se želi opozoriti na pomen osveščanja o pozitivnih učinkih mokrišč na življenja ljudi. Mokrišča so življenjski prostor številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zaradi česar so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Izraz mokrišča zajema območja močvirij, nizkih barij, šotišč, stalna in začasna območja proste vode, poplavne površine, manjše stoječe vode in morja, ki ob oseki ne presegajo globine šestih metrov in podzemna mokrišča. Skupna površina evidentiranih mokrišč v Sloveniji obsega 98.760 hektarjev, torej 5,9 % ozemlja države. Največ jih je na porečju Pesnice in Velike Krke z Ledavo. Podatki kažejo, da je bilo pri nas v zadnjih desetletjih izgubljenih okoli 70 tisoč hektarjev mokrišč (to pomeni 40 % mokrišč glede na stanje v 50-ih letih prejšnjega stoletja). Največ jih je bilo izgubljenih v obalnem pasu in poplavnih ravnicah ob srednjih tokovih rek. Mokrišča zagotavljajo zaloge pitne vode, zadržujejo vodo v pokrajini, prečiščujejo izcedne in odpadne vode in so habitat številnih vodnih organizmov, tudi redkih in ogroženih vrst rib. Prvi slovenski predstavnik na svetovnem spisku mokrišč po Ramsarski konvenciji so bile Sečoveljske soline, sledile so Škocjanske jame ter Cerkniško jezero.

Slika: Trzin ima svoje mokrišče

>> Majski izleti na mokrišča

"Veličina naroda in njegov moralni napredek se ocenjuje po načinu njegovega odnosa do živali." - Gandhi