6.3.2010, Bojan Dolenc
ZGODBA O "TAKO VELIKIH IN LEPIH" -------------------------------------------------------------------------------
Pred kratkim sem v eni od trgovin za hišne živali kupil nekaj rib, obenem mi je trgovec na sumljivo in do mene (glede na določene najine medosebne okoliščine) skrajno žaljivo ponujal "tako velike in lepe" pritlikave nitkarje (Trichogaster lalius aka Colisa lalia); kar večkrat zapovrstjo na nekakšen sicer priznam za kupca dopadljiv marketinški način: videlo se je, da so kot "posebna ponudba", res vredna nakupa. Seveda sem samo zamahnil z roko, to ribo preveč dobro poznam že desetletja (prvič sem jih zdrstil že pred 33 leti), da bi jo kar tako kupoval v trgovini. A ker mi je ta modrost odpovedala pri nakupu umetnih pajčolan gupijev (tudi "tako velikih in lepih" ) in so mi ti v optimalnih pogojih v res lepo urejenem akvariju poginjali kot za stavo, sem kasneje to povezal tudi z vsiljivo ponudbo omenjenih pritlikavih nitkrajev. Intuitivno sem zaslutil, da je tudi v njihovem primeru nekaj hudo narobe, ne samo okužba z ribjo tuberkulozo, za katero vemo, da so nitkarji poleg avstralskih mavričark in nekaterih vrst teter itak najbolj občutljivi. Aktiviral sem svojo prisotnost na več svetovnih akva-forumih, se naredil malo nevednega in neizkušenega (včasih je bolje biti ne preveč pameten) in prišel po zaslugi odgovorov nekaterih vodilnih svetovnih strokvnjakov za labirintovce do senzacionalnih odkritij in spoznanj. To zgodbo res morate slišati! Mene je vrgla pod strop! Povzetek teh spoznanj je, da so tudi ti "tako veliki in lepi" pritlikavi nitkarji eden od večjih azijatsko-ribogojsko-trgovskih kvarističnih nategov iz nam žal vsem znanega poglavja "Singapurski sindrom": to je tisti, ki je uničil zdrav razvoj akvaristike pri nas že pred več kot 30 let še v času Jugoslavije, ko se je začel množičen "šverc-komerc" cenenih farmskih singapurskih rib preko Beograda (kar je v kratkem času uničilo večino perspektivnih domačih gojiteljev akvarijskih rib). Kaj je narobe s tem, da ima trgovec v akvariju jato samcev pritlikavih nitkarjev, ki so videti zdravi, in res lepi in veliki, vsi so kar v supnem akvariju v svatovskih oblačilih? Že znani ihtiolog Francis Day, raziskovalec indijskih rib je o tej vrsti zapisal: "To je najlepša tropska riba, ki sem jo kdajkoli videl". Res jih je užitek gledati v vsej njihovi veličastni lepoti. Fantazija barv in oblik, najlepši in najbolj delikaten od zahodnih pritlikavih nitkarjev. Točno to je cilj trgovcev z ribami: da zaradi lepote kupec izgubi razsodnost in se odloči za takojšen nakup; pri tem je bistveno, da ni lepa samo ena riba v akvariju, mora jih biti več, da se doseže zaželjeni učinek! Narobe je to, da tako stanje ni naravno, še več, doseženo je z skrajno neetično zlorabo teh plemenitih ribic, ki tudi dejansko predstavlja kar hudo mučenje živali. Vedeti moramo, da so te ribe v naravi res pritlikave, kar pove že njihovo vrstno ime; dosežejo četrtino do polovico manj od opisanih sodobnih farmskih "tako velikih in lepih" nitkarjev. Na Akvazinu smo pred leti v novicah in članku že ugotovili, da je ta vrsta poleg sorodnega progastega nitkarja Trichogaster fasciata in medenega nitkarja, T. chuna pravzaprav hladnovodna riba (primerna za vrtni ribnik), ki je tekom zime izpostavljen temperaturam 10°C ali včasih še manj. V hadnem času ta riba počasi raste in ni lepo obarvana: samec dobi drstne barve šele v kratkem času drsti, ko si naredi svoj teritorij in ne dovoli drugim obarvanim samcem v svojo bližino. Skrivnost opisanega "lepega" stanja teh rib v trgovinah je v zunani vzreji v odprtih betonskih ribnikih, pri čemer ločijo nitkarje po spol u- samci so za vedno ločeni od samic in v celem življenju ne vidijo ene samice. Ker manjka impulz za drst, se jim energija pretvarja v nenormalno veliko rast, obenem so izpostavljeni rastnim in spolnim hormonom, ki povzročijo stalno drstno obarvanost. Prav tako so na "stalni antibiotični kuri", žametno kožno vnetje (Piscinoodinium), ki rado napada nitkarje v mehki vodi, pa je premagano tako, da dodajajo v vodo natrijev klorid; v kratkem, ribe živijo v sterilnem okolju, pri čemer izgubijo večino naravne odpornosti proti parazitom. Probleme s tuberkulozo verjetno kontrolirajo z antibiotiki in primerno temperaturo (ne prenizko in ne previsoko, a manj kot 27°C). V takih umetnih razmerah pritlikavi nitkarji dosežejo nenaravno, dvojno velikost. A zaradi nizkih temperatur zaradi nevarnosti izbruha tuberkuloze so take ribe stare že 9 mesecev, ko pridejo v naše zootrgovine. Vemo, da je življenska doba te ribe v naravi samo okoli 1 leto (kar velja tudi recimo za neonke), torej ostane ribi največ nekaj mesecev življenja. V bistvu so nitkarji glede tega podobni kili ribicam: potrebno jih je hitro razmnožiti in nadaljevati vrsto z mladicami, saj stare ribe ob drsti po nekaj seansah pregorijo in naravno poginejo. Dejansko postanejo zaradi propadlega imunskega sistema lahkek plen prav vseh oportunističnih virusov, bakterij in parazitov, kot bi imele AIDS. Ko take ribe kupimo v trgovini in če nam uspe za samca kupiti tudi samico (te ob uvozu pridejo vedno ločeno od samcev), se takemu "pohotnemu seksa prepotrebnemu starčku odtrga" in praviloma še isti hip začne delati gnezdo: praviloma imamo čez 2 dni že lahko plavajoče mladice v akvariju. Zaradi spolnih hormonov pa je večina iker neoplojenih; zaradi umetne vzreje in parjenja v sorodstvu je tudi veliko mladic degeneriranih. Na farmah na odprtem imajo veliko prostora v bazenih, preberejo vse "talepe" mladice, ostalo propade, tam se dela na ribogojsko - na veliko; ribe se šteje v tisočih, to jih sploh ne moti. Skratka, izkazalo se je, da take ribe v normalnem akvariju, v nesterilnih razmerah zdivjajo, a se v najkasneje 1 mesecu iztrošijo in postanejo žrtev množice patogenih klic, ki so jih praviloma dobile v trgovinskih akvarijih; v tem času se bolezen dovolj razvije, da ribo pokonča tudi v primeru, da ta ne bi poginila zaradi starosti. Kako akvarist, ljubitelj biotop naravne akvaristike lahko dobi naravne pritlikave nitkarje? Težko do dandanes praktično nemogoče; a teoretično obstajajo možnosti: uvoz direktno iz narave (a ne iz preveč severnih predelov Indije) ali pa nakup pri kakšnem redkem evropskem akvaristu - specialistu za labirintovce, ki vzgaja na naraven način naravne, majhne in pred drstjo neobarvane (grde?) nitkarje. Včasih so taki bili, majhni, a vseeno najlepši med drstjo, niso poginili po mesecu dni ali manj in samci so bili plodni! Še v času starega društva akvaristov sem poznal ljubljanskeg akvarista Boruta Satlerja, ki je v enem leglu spravil gor 300 pritlikavih ali medenih nitkarjev - hranil jih je z evglenami, parameciji, kotačniki, artemijo, mikročrvi, enhitreji in vodnimi bolhami itd... Kje so tisti zlati časi, ko so bile ribe še naravne in smo jih akvaristi hranili z živo hrano? To kar se danes dogaja v dobi turbo globalizacije, je zločin nad naravo in našim plemenitim hobijem - akvaristiko. Opisano zgoraj ne sodi sploh v akvaristiko - to je "instant kvaristika". - Akvaristi, ne kupujte takih posiljenih in zlorabljenih umetnih nitkarjev; poanta ni v navidezni lepoti, v embalaži, ampak v vsebini, v kvaliteti, v genetiki, v naravnem prirojenem obnašanju ribe, v naravni življenski dobi, v biotop akvaristiki, ko skušamo ustvariti doma "v kozarčku" razmere, čim bolj podobne naravnim.
Pritlikavi nitkar je v anketi za akvazinovo ribo leta 2010 dosegel drugo mesto in je očitno priljubljena vrsta med našimi bralci. Vendar si ta lepotec na zasluži take zlorabe, take usode. Osveščeni akvaristi si bomo prizadevali vzrejati naravne, majhne in "grde" pritlikave nitkaje, ki so ena najlepših sladkovodnih rib nasploh. Vse singapurske, azijatske umetne pasme te vrste so proti naravnemu nitkarju ničvredne smeti, kičasti izrodki, namenjeni primarno japonskim, ameriškim in evropskim "blond potrošnikom" s reprogramiranim delovanjem centralnega živčnega sistema (oprani možgani press)! Izrodili so nam živorodke, skalarke aka listarke, diskuse, izrodili so nam celo pritlikave nitkarje! Vse v imenu njegovega Veličanstva denarja $€. Je res vse v denarju, je res denar vse? Kako globoko bodo trgovci še šli v tem ostudnem pohlepu? Ustavimo to norost.
|