Tiskanje
		Oblika za tiskanje
		Oglejte si tudi...
		ZDRAVA PREHRANA AK...

Sladkovodni amazonski skati

V sladkih vodah po svetu živi kakšnih 43 vrst hrustančnic, družina rečnih morskih bičev Potamotrygonidae je monofiletskega izvora, izvorni prednik je rod Himantura. Do preselitve v sladko vodo je prišlo po velikih geoloških premikih v miocenu na širšem področju Karibov.

Sistematika: Chondrichthyes – Elasmobranchii – Rajiformes – Potamotrygonidae. Družina šteje 3 rodove (Paratrygon, Plesiotrygon in Potamotrygon) z 18 do 20 znanstveno opisanimi vrstami. Značilno za družino je, da ima polikromatične in polimorfne predstavnike. Tako v naravi kot v akvariju prihaja do križanja različnih vrst rodu Potamotrygon, zaradi česar je včasih zelo težko pravilno določiti vrsto celo profesionalnim ihtiologom.

Vrste rodu Potamotrygon v akvaristiki.

Potamotrygon motoro: doseže velikost 80 cm; spolno zrelosti pri velikosti 20 - 44 cm, v akvariju celo pri 18 mesecih. Vrsta je pogosta v reki Rio Negro, njen areal sega od Urugvaja do Orinoka. Samica je »noseča« 3 – 4 mesece, povrže do 16 mladičev. S to vrsto so zelo pogosti križanci s sorodnimi vrstami, ki so v drugi generaciji (F2) sterilni.

Potamotrygon motoro

Med črno obarvane vrste spadajo Potamotrygon henlei, Potamotrygon leopoldi in še neopisana vrsta P 14, ki živijo v kristalnovodnih južnih pritokih Amazonke: Rio Xingu, Rio Tocantins in RioTapajós. Prvi 2 dosežeta 65 cm, P 14 pa do 50 cm. Iz reke Tapajos izvira tudi akvaristično priljubljena vrsta biserni amazonski bič, pravijo ji tudi "amazonski sladkovodni biseri", "Potamotrygon sp. 2 Pearl".

Potamotrygon schroederi živi na območju rek Rio Negro in Orinoko; je polikromatična vrtsta, znana je zelo lepa rumena oblika, imenovana trgovsko »skat Tiger iz Peruja«. Ta doseže do 70 cm telesne dolžine. Spada med bolj zahtevne vrste glede gojenja v akvariju.

Potamotrygon orbignyi je prav tako mnogobarvna vrsta z zelo široko razprostranjenosto v naravi: živi v porečjih Rio Negro, Orinoko, Amazonke, rek Pará, Paraná in Paragvaj. Doseže med 33 in 50 cm. Je predvsem insektivor.

Potamotrygon itaituba je med manjšimi vsrtami in je zaradi lepote med najbolj iskanimi vrstami, zraste največ do 40 cm, pogosto ostanejo celo manjši.

Potamotrygon scobina naseljuje spodnji tok Amazonke od mesta Manaus do izliva v Atlantik. Doseže do 50 cm.

Potamotrygon cf. Histrix, znana tudi pod imenom Potamotrygon sp.« C« (Cururu), naseljuje porečje Črne reke. Doseže do 50 cm.

Potamotrygon sp. Peru

Telesne značilnosti: izgubili so sposobnost uravnavati osmoregulacijo v slani vodi ( prenesejo le še do 17 promilov slanosti); postali so talne ribe brez vzdušnega mehurja; v repu (biču) imajo eno ali dve strupeni bodici; vsakih 6 – 9 mesecev jim zraste nova bodica. Poleg strupa »vsebuje« bodica tudi nevarne vrste patogenih bakterij. Oči in »dihalne odprtine« (spirakulum) imajo na prednjem, zgornjem delu telesa. V koži imajo tudi elektroreceptorje, s katerimi iščejo hrano v pesku s pomočjo šibkega elektromagnetnega polja. So živorodni (viviparni), samica je večja. Spol se loči najlažje po tem, da imajo samci na spodnji strani telesa pod repom kaveljčke.Imajo različno obarvan zgornji del telesa, na katerem so običajno številne, različno velike, lahko obrobljene okrogle pike (bele, rumene, črne). Imajo nazobčane, plakoidne luske. Biotop/habitat: najdemo jih tako v mirnih vodah s peščenim dnom, kot tudi v hitro deročih vodah s kamnitim dnom, pa tudi v jezerih in v času deževja v poplavljenem pragozdu. Mladiči so pogosti v plitvih, mirnih vodah, kjer jih masovno plenijo veliki somi, arovane in ostrižniki rodu Cichla. Ponekje so jih lovili kot akvarijske ribe, predvsem pa za hrano domačinov.

V akvariju: v ujetništvu potrebujejo velike vendar nizke akvarije in nizko vodo; 20 - 25cm vode je idealna višina vodnega stolpca, saj težko prenašajo vodni pritisk, ki nastane v akvariju z višjim nivojem vode.

To so velike ribe, celo za najmanjše vrste rodu, ki dosežejo okoli 20 cm, potrebujemo akvarij minimalnih mer (d x š x v): 150 x 75 x 50 cm (560 l) za trio (2 samice in samca). Za večje vrste, ki zrastejo okoli pol metra, potrebujemo vsaj 300 cm dolg in 100 cm širok akvarij. Zelo so občutljivi na nitrate in nitrite; če je koncentracija prevelika, prenehajo jesti. Zato potrebujejo močne biološke filtre in redno menjavo vode. Filter mora imeti pretok min. 5 x volumen akvarija/uro. Potrebujejo močno zakisičeno vodo, zato je potrebno dodati v akvarij vsaj 2 močni vodni črpalki za širokovalovno tokovanje (recimo Tunze Nannostream powerhead) z močjo tokovanja vsaj 1000 l/h. Grelci morajo biti ločeni ( v filtrih) ali skriti v podlagi (talni kabel). Razsvetljava ni pomembna, saj skati običajno večino vodnih rastlin pojedo, vendar mora biti, da je akvarij lepši. Glede podlage se svetuje droben neoster neapnenčast pesek ali mivka, da se lahko zakopljejo vanjo. Amazonski skati potrebujejo »ultra mehko amazonsko vodo«, nujen je reverzno osmozni filter (R/O) in materiali in preparati za pripravo »naravne« vode. Bistvena je redna menjava vode, priporoča se avtomatska menjava vsaj 20% volumna 2 x tedensko (to je za povprečnega gojitelja najtežji vidik, časovno in finančno)!

Temperatura za večino vrst 27 – 29°C, nekatere vrste potrebujejo 30° do 32°C. Pri čiščenju podlage in akvarija je potrebno vedno vedeti, da so skati nevarne živali s strupeno bodico. So mesojedci, lovijo sladkovodne kozice, postranice, polže, školjke, vodne žuželke, različne »črvičke« in majhne ribe. Odlična hrana v akvariju so vrste enhitrejev in deževnikov. V akvariju so razmnoženi, poročajo, da se par drsti na vsakih 100 dni, imajo v gnezdu do 5 mladičkov (v naravi do 14). Parjenje je dokaj burno, samec se »prilepi« pod samico, zato je boljše, če je manjši od samice, da je ne poškoduje. Dobro je tudi imeti več samic na samca, da se agresivnost porazdeli med njimi. Mladi skati so dokaj občutljivi na bolezni, zato je najboljše ne dodajajti v akvarij k njim rib, za katere nismo popolnoma sigurni, da so zdrave. Z diskusi ali rdečimi neonkami jih ne moremo gojiti v istem »biotopu Amazonka«; lahko jih imamo skupaj z večjimi ostrižniki ali vrstami rastlinojedih piraj ipd..

Kljub vsemu naštetemu postajajo amazonski skati zelo priljubljeni v akvaristiki, delno morda tudi zaradi velikih denarjev, ki se vrtijo na tem področju. So res izjemno lepe, a zelo zahtevne živali, primerne za tiste, ki želijo »nekaj več« v akvaristiki.

Copyright © Bojan Dolenc

>> Glej tudi: