Ichthyophthirius multifiliis, Fouquet,1876 je parazitski migetalkar, ki se v odraslem stanju nahaja v koži ali na škrgah pod povrhnjico ali sluznico napadenih rib. Ihtioftirioza, imenovana tudi bolezen belih pik je ena najbolj patogenih in pogostih bolezni rib v akvarijih, a po drugi strani relativno lahko ozdravljiva bolezen akvarijskih rib. Napada večino sladkovodnih rib, a vseeno se nekatere vrste bolj občutljive kot druge. Posebej umetne pasme ali populacije, ki so predlogo bile parjenje v sorodstvu (inbreeding-inzucht), imajo slabšo naravno odpornost za to obolenje. Zelo občutljive so ribe brez lusk, kot so činklje (Chromobotia macracanthus), somi Pimelodella, Gagata, Eutropiellus, hrbtoplovci (Synodontis, Mochokiella) in tudi karacinidi (tetre). V zaprtem akvarijskem sistemu, kjer skoraj vsi mladi paraziti najdejo svojo ribo, je bolezen še bolj usodna. Napadejo celo čisto mlade ribe, celo ličinke, ki lahko hitro poginejo. Obstajajo različno virulenti soji tega parazita, nekateri so visoko virulentni in povzročajo 100 % smrtnost (mortaliteto). Obstajajo že cepiva za to bolezen, a se v akvaristiki redko uporabljajo zaradi majhnosti in cenenosti večine akvarijskih rib.

Sistematika: Eukaryota - Alveolata - Ciliophora - Oligohymenophorea - Hymenostomatida - Ichthyophthiriidae - Ichthyophthirius.

Sorodne vrste: Neoichthyophthirius schlotfeldti (nova bolezen belih pik); Amphileptus sp. (bele pike azijskih somorničnih rib); Cryptocaryon irritans (bele pike morskih rib).

Etimologija: latinsko ime v prevodu pomeni "ribja uš, ki ima veliko mladih".

Domovina/biotop: kosmopolit (po celem svetu); sladke vode med 3°C - 27°C.
Velikost: 20 µm (mikronov)= 0,2 mm do 100 µm = 1 mm.

RAZVOJNI KROG

Ta obligatni parazit ne potrebuje vmesnega gostitelja in ima direkten razvojni krog. Ichthyophthirius multifiliis se v infektivnem stanju (teront) prisesa na kožo in škrge okuženih rib; zaradi hranjenja poškoduje tkivo ribje sluznice in s tem prepreči izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida v škrgah, kar povzroči smrt prizadete ribe. Prav tako vpliva na sposobnost osmoregulacije, preko poškodovane sluznice pa tudi vdrejo v podkožno tkivo sekundarne, oportunistične bakterije ali glivice, kar povzroči lahko usodne infekcije že tako prizadete ribe. Teront se prilepi na ribo in prodre skozi povrhnjico (epidermis) kože v nekaj minutah. Najprej napade povrhnjico ribe, kjer se pritrdi in nato prodira proti naslednji plasti kože - usnjici. Tam se zasidran prehranjuje s tkivno tekočino in ostanki epitelnih celic. Ko po parih tednih trofozoit dozori, prodre nazaj na površino kože, nato pade z nje ter aktivno plavajoč poišče kakšno mirnejše področje, kjer se pritrdi na trdo podlago ter obda z zaščitnim ovojem. Vsak parazit zraste iz 20 - 40 mikronov velikega mladega parazita (tomita) preko infektivnega teronta do 1 mm velikega odraslega parazita - trofozoita, ki ga vidimo s prostim očesom kot belo piko (od tu ime "bolezen belih pik" ). Dozorel odrasel parazit (trofont) zapusti ribo najkasneje po 5 - 6 dneh in se deli na 250 - 2000 manjših močno nalezljivih mladičev - tomitov; celoten krog razvoja traja 6 - 7 dni. Bolj natančno: pri 25-28°C trofozoit dozori že po 2 dneh; pri 21-24°C pa po 3 - 4 dneh. Ko se trofont prebije skozi povrhnjico in zapusti ribo, se v roku 2 - 6 ur zasidra v ali na podlagi (akvarijski pesek, rastline, dekoracija, steklo ipd.) in se obda z ovojnico ter tvori razmnoževalno cisto ali tomontski stadij. Pomembno pa je vedeti, da trofonti, ki zapustijo ribo prekmalu, niso sposobni tvoriti ciste in poginejo! V tomontski cisti pride do mnogokratne delitve celice, iz česar nastane 250 - 2000 mladih visoko infektivnih 20 - 50 µm velikih terontov, ki splavajo v vodo in takoj začnejo aktivno iskati ribo-gostitelja. Pri temperaturi 25-28°C ta delitev v teronte traja 15 - 20 ur. Biološki fenomen je, kako v bistvu enocelični organizem (ki nima oči ali možganov in živčevja) učinkovito opravi to nalogo! Izločajo lepilo na svoji koži, s katerim se pritrdijo samo na ribjo kožo. Če ribe ne najdejo (v naravi običajno), izgubijo to lepilno sposobnost v roku 24 ur pri temperaturi vode 24-28°C. Višje temperature še skrajšajo ta čas infektivnosti in celoten razvojni krog, nižje ga podaljšajo. Pri nižjih temperaturah je trofont večji (80 -100 µm pri 5-10°C napram 50 - 70 µm pri 20-24°C) in tudi število terontov je večje. Celoten krog se odvije pri 20°C v 3 - 5 dneh, pri 15°C v 7 -14 dneh in pri 10°C v 21 -35 dneh. Koncentracije kisika v vodi pod 1 mg/l prizadenejo tega parazita. Nekateri farmski soji tega parazita pa lahko opravijo celoten razvojni krog kar pod kožo ribe, se pravi da trofont ne zapusti ribe in se razmnoži preko tomitnega stadija v trefonte kar pod kožo, zaradi česar ga težko zdravimo, saj večina zdravil deluje samo na prosto plavajoče trefonte. Taka je tudi nova bolezen belih pik, ki jo domnevno povzroča sorodna vrsta Neoichthyophthirius schlotfeldti Yunchis, 1997. Z vsakim naslednjim krogom je infekcija bolj usodna za ribo. Tretja ali četrta ponovna infekcija rib je običajno tako usodna, da ribe pričenjajo poginajti. Posamezne ribe, ki preživijo srednje močno okužbo, pa lahko postanejo odporne na to bolezen, ker razvijejo imunsko odpornost. To pomeni, da na videz zunaj popolnoma zdrave ribe gostijo parazite, ki ob padcu odpornosti rib povzročijo izbruh bolezni. Do sedaj uradno ni bilo poznanega zdravila, ki bi prizadelo parazita takrat, ko je v koži ali na sluznici ribjih škrg. Vendar nekateri izkušeni akvaristi že dolgo vemo, da je dovolj ribo za nekaj sekund namočiti v močno dozo penicilina ali kakšnega drugega antibiotika, pa precej odraslih parazitov zapusti kožo v kratkem času in splavajo v vodo, kjer jih nato pokončamo z običajnimi zdravili na osnovi malahitnega zelenila, formalina in metilenskega modrila (FMC).

PREPREČEVANJE - PREVENTIVA

Absolutno nujen ukrep bi bila obveza karantena na vseh nivojih, kjer se riba nahaja - od vzreditelja preko trgovcev do akvarista. Vsaka novo kupljena riba, rastlina ali nevretenčar bi moral biti za 1 teden v posebnem karantenskem akvariju, preden gre v okrasni ali gojitveni akvarij! Ker temu večinoma žal v resničnem svetu ni tako (kar je velesramota za hobi), navajamo spodaj rutinske ukrepe za preventivo. Redna higiena akvarija: čim pogosteje čistimo dno (pesek) s sesalcem za mulj, saj se dolgotrajne ciste pogosto zadržujejo tam. Vedeti moramo, da imajo zdrave ribe lahko dovolj močan imunski sistem ki prepeči infekcijo na ribah, so pa latentne prenašalke parazita in je vedno nekaj cist v podlagi, ki čakajo na boljše čase (= slabe pogoje za ribe). Še bolj pomemben ukrep je, da ni preveč rib v akvariju (prenatrpanost je glavni krivec izbruha v zaprtih sistemih (akvariji, farme)) in da imajo vse ribe v akvariju čim bolj optimalne pogoje. Dovolj je, da ena vrsta nima optimalnih pogojev, ji zato oslabi imunski sistem, na njej izbruhne ta bolezen, paraziti zato postanejo bolj številni in virulentni in nato vse ribe v akvariju obolijo. Če ne zdravimo, je smrtnost običajno 90 - 100 %! Pod optimalne pogoje razumevamo ustrezno temperaturo, ustrezne vodne parametre in vrstno ustrezno, kvalitetno zdravo hrano.

DIAGNOZA

Riba ima bele pike po telesu, se drgne ob predmete v akvariju, hitro diha. Prizadete ribe so tudi lahko bolj apatične, lahko se zadržujejo na dnu ali pod vodno površino in imajo pogosto drobne krvave ranice na bazi plavuti. Najbolj zanesljiva je mikroskopska diagnoza ostrgane kože, ti paraziti imajo jajčasto obliko telesa (N. schlotfeldii okroglo), polkrogel debel makronukleus v obliki črke C in majhen mikronuleus (N. schlotfeldii obročast in tenek makronukleus in velik mikronuleus). Pomembno je, da to bolezen čim prej diagnosticiramo in pričnemo takoj z zdravljenjem, včasih so odločilne ure! To velja celo, če vidimo na ribi samo 1 piko ali sumimo na infekcijo po obnašanju. Včasih gre parazit samo na škrge in ne vidimo belih pik; riba hitro diha in ima nabrekle, sluzaste škrge.

ZDRAVLJENJE

Kot prvi ukrep, ki ga literatura redno navaja je, da dvignemo temperaturo na 30°C, ker to škoduje parazitom in pospeši zdravljenje. Vendar novejša doktrina to zavrača, saj se s tem poveča tudi stres za ribe, ki dobijo še manj kiska, saj je kljub vsem poškodbam kože dejanski vzrok smrti rib zadušitev zaradi poškodovanih škržnih lističev. Povečana temperatura sicer poveča imunski odziv rib, a žal tudi poveča metabolizem in delovanje patogenih in probiotičnh bakterij, kar ima za posledico ogromno porabo kisika (ki ga pa ribe v tej fazi najbolj potrebujejo). Namesto povečanja temperature raje povečjamo koncentraciji kisika O2 v vodi na stopnjo prenasičenosti (pri akvarijskih temperaturahj je ta nekje okoli 8 mg O2/l). V vsakem primeru dodajmo ali povečajmo prezračevanje vode z akvarijsko zračno pumpico; nekateri v ta namen celo dodajo v vodo nekaj 3% vodikovega peroksida H2O2 ali ozona ali hipermangana (KMnO4).

Zdravilo izbora za zdravljenje v akvariju je absolutno legendarni FMC (glej: KLIK). To je mešanica formalina, malahitnega zelenila in metilenskega modrila (formalinum conc. 37% + methylthioniniumchlorid+ N,N,N`,N`-tetramethyl-4,4-diamino-triphenyl-carbenium-oxalat), ki je bistveno bolj učinkovita in manj nevarna za prekoračitev strupenosti, kot to velja za vsako posamezno sestavino (z izjemo metilenskega modrila, ki ni toksičen za ribe, je pa v akvariju strupen za rastline in koristne nitrifikacijske in probiotične bakterije).

DOZIRANJE : 1 - 2 ml / 100 litrov ali 20 – 40 kapljic / 100 l

Pri močni infekciji lahko naslednji dan zamenjamo polovico vode v akvariju in dodamo še pol doze. Med zdravljenjem filter izklopimo in ga posebej razkužimo.Po 10 dneh damo po potrebi še pol doze. Za polže in rastline zdravilo ni škodljivo. Na učinkovitost in hkrati strupenost zdravila vpivata pH vrednost vode in temperatura. Bolj ko je voda kisla (nižji pH) in višja je T., bolj je preparat strupen za ribe .Paziti moramo pri občutljivih vrstah, ki slabo prenašajo malahitno zelenilo ! Glej tabelo na strani http://www.aqua-vita.si/preparati.htm

Natančno izračunajte volumen vode v akvariju ! Majhni otroci ne smejo imeti dostopa do zdravila !

V Evropski skupnosti so prepovedali uporabo malahitnega zelenila in dimetradizola pri farmskih ribah, ki so namenjene za človeško prehrano, ker sta karcenogena in mutagena. Mnogi osveščeni akvaristi zato iščejo druge metode zdravljenja tudi za akvarijske ribe (ki jim malahitno zelenilo in formalin tudi dolgoročno gledano lahko zelo škoduje), posebej rejci rib, ki ne želijo neželjenih mutacij ali celo sterilnosti dragocenih matičnih rib. V ta namen je razvita cela vrsta učinkovitih zdravil, ki niso tako toksična in nevarna za ribe. V Nemčiji so z uspehom recimo najprej v ribogojstvu uporabili peroksiocetno kislino (kopel 0,3 - 0,5 ppm za 30 - 150 minut z obvezno ponovitivjo zaradi razvojnega kroga parazita, pri čemer upoštevamo temperaturo vode). Že dolgo vemo, da pomagajo v zdravjenu belih pik različni antibiotiki ali antibakterjski kemoterapevtiki, kar postaja bolj razumljivo, ker so pred kratkim odkrili v tem parazitu simbiontske bakterije rodov Bacteroides, ki so običajno sicer prostoživeče in Rickettsia-e, ki so obligatne znotrajcelične bakterije (glej: http://www.akvazin.com/default.cfm?kat=01&id=1432 ). Gre za znana komercialna akvarijska zdravila, kot so nifurpirinol (Prefuran - Argent), metronidazol (Flagyl, Efloran), kloramfenikol ipd.. Bili smo prepričani, da to deluje primarno predvsem tako, da ta zdravila delujejo na t.i. fakultativne (sekundarne) oportunistične bakterije, ki redno spremljajo infekcije z "ičem". Vsekakor tudi, samo sedaj se postavlja vprašanje, če ne tudi kako drugače - preko simbiontskih bakterij? Kot se sprašujejo tudi raziskovalci iz te novice, kako vplivati na parazita preko njegovih simbiontskih bakterij, da bomo razvili boljše metode zdravljenja tudi glede parazitov, ki se nahajajo pod ribjo povrhnjico? Odgovor se ponuja kar sam: vplivamo na bakterije, ki nato zaradi spremenjenega delovanja ali propada vplivajo na svojega gostitelja.

TABELA ZDRAVIL in zdravljena (ki niso na osnovi malahitnega zelenila)

ZDRAVILO	DOZIRANJE	METODA	OPOMBE
sol NaCl	2 – 5 g / l 30 g / l	DK do 23 dni KK za 1 uro dnevno	ne za vrste, ki ne prenesejo soli
hipermangan KMnO4	4 mg / l	KK 30 – 60 minut	vpliva samo na plavajoče stadije
kinin hidroklorid	10 - 20 mg /l	DK do 3 dni	strupen za rastline
modra galica CuSO4	0,1 -0,2 mg /l 1 mg / l	za nekaj ur v trdi vodi do 1 uro v trdi vodi	dokaj toksičen za ribe in nevretenčarje
ocetna kislina	2 – 5 %	KK za 30 – 60 sek	??
peroksiocetna kislina	0,3 – 0,5 ppm	KK 30 – 150 min	??
metronidazol (Efloran)	0,75 – 1,5 g / 100 l	DK do 5 dni	vpliva samo na plavajoče stadije
dimetridazol	800 mg / 100 l	DK do 1 teden	vpliva tudi na podkožne stadije!
nifurpirinol 10 % (PREFURAN – ARGENT)	1-2 g /100 l 50 – 100 mg / 100 l	KK do 30 minut DK od 3 – 5 dni	vpliva tudi na podkožne stadije! Nevaren za koristne bakterije.
prenos rib	na 3 dni v nov akvarij	pri 24 – 28°C	prepreči razvojni krog
penicillin	40.000 I. E./ 100 l	KK 30 sekund	?
klortetraciklin	13 mg/l	DK 5 dni	?
kloramfenikol	80 mg / l	KK 8 ur	?
akriflavin	1 g / 100 l	DK več dni	strupen za rastline
kloramin	1 g / 15 l	KK 2 – 4 ure	vpliva samo na plavajoče stadije
vodikov peroksid,H2O2 3 %	17,5 ml / l	KK 10 – 15 min	vpliva samo na plavajoče stadije
Rivanol	1 g / 400 l	DK več dni	vpliva samo na plavajoče stadije
temperatura	32°C	5 dni	prepreči delovanje tomitov; vpliva tudi na podkožne stadije!

DK = dolgotrajna kopel

KK = kratkotrajna kopel

? = ni znano delovanje, morda vpliva na simbiontske bakterije v parazitu?

Glej tudi:
Nova bolezen belih pik
Nova spoznanja o ihtioftiriozi
Ihtioftirioza (Ihtia, bolezen belih pik)
Slika zgoraj: http://www.tsamisaquarium.gr/images/themata/Ick3.jpg

Copyright© Bojan Dolenc