Običajen problem, s katerim se soočijo in borijo začetniki v akvaristiki, je nenadzorovana in prekomerna rast različnih vrst nižje razvitih rastlin - alg po stenah akvarija, po ozadju, podlagi, dekoraciji in v najhujšem primeru celo po rastlinah.
Niso nujno vse alge v akvariju »slabe« ali nezaželjene – mnogim akvaristom je všeč malo bolj naraven videz akvarija, če je nekaj malega alg po koreninah, kamnih, ozadju (iz oglednega stekla jih tako od znotraj redno lahko odstranjujejmo z »algnim magnetom« ali kakšno drugo metodo čiščenja).  Vseeno se nekatere vrste alg v za njih ugodnih pogojih tako hitro razrastejo v taki meri, da postane akvarij grd na pogled. Glavni razlog za ta problem ni premočna svetloba, kot večinoma mnogi zmotno domnevajo, temveč slaba kvaliteta akvarijske vode, ki vsebuje presežene koncentracije dušikovih (amonija, nitrita, nitrata) in fosforjevih spojin in po drugi strani ji primanjukje nekaterih pomembnih makro in mikroelementov, zaradi česar se ustavi rast višjih rastlin, ki sicer s svojo zdravo rastjo konkurijajo algam in zavirajo njihovo prekomerno uspevanje, gre skratka za značilno porušenje optimalnega biološkega ravnotežja v akvariju. Zdrava in optimalna rast dovolj velikega števila višjih rastlin v akvariju (bogata zaraščenost) je najboljši in najbolj naraven način, da ne pride v akvariju do problemov z algami. Rastline potrebujejo za dobro uspevanje močno svetlobo (te običajno ni nikoli dovolj), bolj močvirske vrste tudi ustrezno podlago, ustrezno temperaturo (večinoma ne nad 27°C), idealno je, da ogrevamo tudi podlago s kabelnimi grelniki, da je temperatura podlage in akvarijske vode izenačena, CO2 in optimalne koncentracije makroelementov (predvsem kalija in magnezija) in ustrezne mikroelemente (predvsem mangan, bor, železo, cink, baker, nikelj, volfram, molibden, kobalt, stroncij, jod, brom, krom ipd&hellip  v ustrezni helatni, reducirani dvovalentni obliki, da jih lahko rastline vsrkajo iz vodnega stolpca in porabijo v procesu fotosinteze. Na tej točki je nujno potrebno »obračunati« s tipičnim lažnim akvarističnim mitom, da akvarij ne sme stati na sončnem mestu : če je akvarijska voda glede vsebnosti dušikovih in fosforjevih spojin v mejah normale in je akvarij bogato in pravilno zaraščen in rastline bujno uspevajo, potem tudi v primeru direktnega sonca akvarija ne bodo »napadle« alge! 
Torej je v večini primerov nezaželjena razrast alg zgolj posledica neustrezne rasti višjih rastlin ali pa prevelike koncentracije nitratov in fosfatov v vodi. Izjemno pomembno je, da na tej točki ne izgubimo živcev« in ne posežemo (res v nobenem primeru = nikoli !) po kemičnih algicidih. Ti so strupeni tako za višje rastline, kot za ribe in ne odpravijo vzroka, ampak le začasno prikrivajo oz. blažijo posledice. Algicidi ne sodijo v naravno akvaristiko in v primeru njihove prodaje gre za značilno zlorabo akvaristike kot take. Alge z lahkoto odpravimo z redno oskrbo akvarija in naravnim ravnotežjem, predvsem z naselitvijo ustreznih vrst algojedih živali: polžev in rib ter z optimalno rastjo višjih rastlin, ki odvzamejo algam nekatera hranila in jih zaustavijo tudi s pomočjo naravnih spojin, ki jih rastline izločajo v boju s konkurenco. Najbolj pogoste vrste alg, ki nam delajo preglavice so: rjave kremenaste alga, nitaste zelene, rdeče kosmatke in t.i. modrozelene cepljivke (ki niso alge, ampak neke vrste bakterije in se jih lahko v najhušem primeru znebimo s pomočjo antibiotika eritromicina (500 mg/100 l).
 | Cianobakterije
Oscillatoria spp. |
| Modrozelene cepljivke - Cyanobacteria Modrozelene cepljivke (Cyanobacteria, okoli 2000 poznanih vrst) spadajo med prokarionte (organizme brez celične... | | (več...) |
Nekaj napotkov, s pomočjo katerih zaustavimo prekomerno rast alg : · akvarij naj ne bo osvetljen več kot 10 -12 ur dnevno · proti dušikovim spojinam se borimo z uporabo izvirske vode ali s pomočjo reverzno- osmoznega filtra (R/O) za pripravo vode (v primeru, da vodovodna voda vsebuje več kot 5mg/l NO3). Proti amoniju v vodi se borimo z kvalitetnim biološkom filtrom,v izjemnih primerih lahko tudi s posebnimi filtrirnimi materiali (zeoliti : recimo PhosZorb ipd.), ki direktno vežejo amonijev ion ali fosfate. Proti preveliki količini nitratov (NO3) v akvarijski vodi se borimo z redno menjavo vode (vsaj 1 x tedensko 1/3 vode). Pri tem je nujna uporaba ustreznih testov za NO3 in PO4, da vemo, kdaj je potrebno vodo že zamenjati. · Redno, vsakodnevno do vsaj 1 x tedensko »pognojimo« akvarijske rastline z ustreznimi pripravki (recimo FLOROTON) , ki vsebujejo kalij, magnezij, mangan, bor, železo ipd. in v primeru bolj zahtevnih višjih rastlin dodajamo v akvarij tudi ogljikov dioksid (CO2) s pomočjo jeklenke ali metode kvasa in sladkorja preko difuzorja. V primeru zelo bogate rasti višjih rastlin po potrebi dodajamo celo nekatere druge makrolemente, celo nitrat in fosfat (če jih rastline hitro porabijo), saj v primeru optimalne rasti rastlin ne bo alg v akvariju. · V akvarij je koristno naseliti nekatere algojede polže in ribe, a je potrebno upoštevati konkretno naselitev (kompatibilnost), ureditev (»biotop« in velikost akvarija. Najbolj znane vrste algojedih rib so vrste prisesnikov rodu Otocinclus , rogatcev rodu Ancistrus in drugih vrst somov oklepničarjev (L številke), kot so vrste rodov Peckoltia, Plecostomus, Pterygoplichthys, Sturisoma, Rineloricaria ipd..(biotop Amazonka) ter siamske srebrne lisičke ((Crossocheilus siamensis) ali izjemoma praskače Gyrinocheilus aymonieri (azijski biotop). Alge jedo tudi nekatere vrste azijskih mrenic (recimo indijska mrenica), nekatere srednjeameriške živorodke (moliji, mečki) in tudi mnogi afriški ostrižniki. Najbolj učinkovita v odstranjevanu alg sta modri rogatec (Ancistrus dolichopterus), ki se hrani z vsemi algami (z izjemo zelenih nitastih) in srebrna lisička (Crossocheilus siamensis), ki se hrani z zelenimi, rjavimi in rdečimi (črnimi) kosmatimi algami, ki še posebej rade napadajo stare liste rastlin. Vendar izkušnje kažejo, da celo take ribe niso nujne v primeru rastlinskega akvarija, kjer rastline optimalno uspevajo. Copyright ©  Bojan Dolenc >> Glej tudi novico: 23.04.2007 Ribe, ki ljubijo Sonce Večina akvaristične literature in številni strokovnjaki odsvetujejo namestitev akvarija na mesto z direktno sončno svetlobo, "ker to povzroča alge". Najdejo se pa nasprotno posamezniki, ki trdijo ravno obratno... Sonce, da , kdaj in zakaj?
|
Oblika za tiskanje
