Tiskanje
		Oblika za tiskanje

Red: Anabantoidei

Labirintovci naseljujejo tople in slabo zakisičene vode južne in jugozahodne Azije ter jugozahodne Afrike. Zaradi pomanjkanja kisika v vodi se jim je razvil v glavi dodaten organ za dihanje - labirint, s pomočjo katerega lahko dihajo zrak nad vodo.

Razdeljeni so v štiri družine:

• Anabantidae
• Belontiidae
• Helostomatidae
• Osphronemidae

V akvaristiki so najbolj razširjeni predstavniki družine Belontiidae . Kdo ne pozna siamske bojne ribice (Betta splendens), pritlikavega nitkarja (Colisa lalia), modrega nitkarja (Trichogaster trichopterus) ali rajske ribice (Macropodus opercularis), ki je obenem tudi prva v Evropi razmnožena akvarijska riba - uspešno jo je gojil in razmnožil Francoz Carbonnier v letih 1879 - 1870.

Družina Anabantidae, je v akvaristiki manj znana. Njeni predstavniki živijo predvsem v Afriki in v primerjavi s svojimi sorodniki iz Azije niso tako lepo obarvani. Najbolj znana in najlepša med njimi je Microctenopoma ansorgii (Ctenopoma ansorgii)

V družini Helostomatidae, je samo ena ribja vrsta, ki pa je bila včasih med akvaristi zaradi svojega poljubljanja dokaj popularna - poljubček ali poljubljajoči se gurami (Helostoma temminckii).

V družini Osphronemidae, pa lahko rečemo,da so zbrani veliki bratje in sestre, saj njihovi predstavniki zrastejo od 40 - 70cm. Največji in obenem najbolj znan je veliki ali orjaški gurami (Osphronemus goramy), ki v akvaristiki zaradi svoje velikosti ni najbolj priljubljen, se pa na njegovo žalost zato večkrat pojavlja na krožnikih kot konzumna riba.

Večina labirintovcev, ki jih je moč dobiti v akvarističnih trgovinah lahko gojimo v nižji akvarijih z veliko vodno površino. Akvarij naj bo dobro zaraščen z vodnimi rastlinami, vanj lahko dodamo tudi kakšno korenino in seveda plavajoče vodne rastline. Dobro se bodo počutili v vodi s temperaturo 25°C. Vrednost pH in trdota vode naj bo okoli nevtralne vrednosti. Ker po večini izhajajo iz mirnih voda poskrbimo, da v akvariju ne bo prehudega vodnega toka in valovanja vodne gladine.
Seveda je tudi med labirintovci nekaj vrst rib, za katere se moramo še posebno potruditi, če jim želimo ustvariti primerno življensko okolje, saj izhajajo iz izjemno kislih in mehkih voda. Proti njim so tudi diskusi v svojih zahtevah pravi amaterji. Te vrste se pojavljajo v trgovinah le izjemoma - čokoladni gurami ( Sphaerichthys osphromenoides) in njegovi sorodniki, ter nekatere vrste Bett.

Labirintovci so zanimivi tudi zaradi svojskega načina razmnoževanja. Večina jih namreč na vodni površini gradi gnezda iz pene in rastlin. Samci v drstnem obdobju zajemajo zrak in ga v obliki drobnih mehurčkov spuščajo iz gobčka v med liste plavajočih rastlin. Mnogokrat so ta gnezda kar velika - v premer 10cm in v višino 5cm. Je pa to seveda odvisno tudi od vrste in graditelja.
Po drsti samec vztrajno popravlja gnezdo in obenem jemlje ikre v gobček in jih pljuva nazaj med zračne mehurčke. Na ta način verjetno ikram dovaja dodaten kisik in obenem preprečuje, da bi se na njih naselile plesni in bakterije. Svojo zaščitniško vlogo opravlja vse dokler mladice ne splavajo in se ne porazgubijo med plavajočim rastlinjem.
Niso pa vse vrste graditelji gnezd; nekatere vrste so tudi ustonoše, kar pomeni, da valijo ikre v gobčkih. Podobno kot kakšni ostrižniki. Le za mladice ne skrbijo in takoj ko se le te izvalijo in odplavajo postanejo možna hrana za starše.