Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Sladkovodne meduze
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Naš novi moderator Dr. Feelgood nam je poslal izjemno zanimiv članek, verjeli ali ne, o sladkovodnih meduzah!

Sladkovodne meduze?

Ob besedi »meduza« najprej pomislimo na mirno plavajoče, včasih nevarne morske klobučnjake. Ampak meduze lahko najdemo tudi v sladkovodnih zajetjih. Lepa sladkovodna meduza, Craspedacusta sowerbii (v ang. tudi sowerby ali sowerbyi )(red:Trachylina, razred: Hydrozoa) je leta 1838 prispela v Veliko Britanijo kot »slepi potnik« na vodnih rastlinah, ki jih je Richard Schomburg (botanik in raziskovalec) prinesel iz Brazilije in Gvajane. Prvič so jo opazili 1880 v ogrevanem bazenu z vodnimi lilijami v Lanchestru (Velika Britanija).

Craspedacusta sowerbii spada med trdoživnjake, poleg te vrste tvorijo meduzni stadij v sladkih vodah prav tako še nekatere druge vrste: 6 vrst iz genusa Limnocnida, 2 vrsti iz genusa Blackfordia, Maeotias inexpectata, Moerisia lyonsi.

Življenjski cikel Craspedacuste sowerbii se začne pritrjeno kot polip. Ti polipi se pritrdijo na vodne rastline ali dno v kolonijah (2-3 polipi). Hranijo se z zooplanktonom in so komaj opazni s prostim očesom. Po obliki spominjajo na hidro, ampak nimajo lovk.

Eden od polipov v koloniji ujame artemijo

Po eni uri.

Po 12 urah od ulova.

Polipa imata skupno prebavo.

 Polipi se razmnožujejo nespolno s pomočjo brstov. Brst se loči od kolonije in se nato pritrdi na podlago ter začne novo kolonijo. V laboratorijskih razmerah so brsti potovali le nekaj centimetrov od polipov, ampak to ni nujno tako v naravi. Včasih, če temperatura vode doseže nad 25 °C, tvorijo polipi posebne brste, ki se pozneje razvijejo v meduze. Meduze so prosto plavajoče in se hranijo z zooplanktonom.

novorojeni polip (0.3 mm)

Meduze se pojavljajo od julija do oktobra, najštevilčnejše pa so avgusta in septembra. Najdemo jih v plitvih počasi tekočih ali stoječih vodah (rečni pritoki, ribniki, gramoznice, vodnjaki). Meduzni stadij Craspedacuste sowerbii se pojavlja naključno, včasih komaj več let po prvem odkritju. So primeri, ko so se, naenkrat pojavili tisoči primerki meduz. Meduze se razmnožujejo spolno, ampak zelo pogosto je celotna populacija meduz pri tej vrsti istega spola.

Meduze imajo prozorno, belo in okroglo telo s premerom od 5 do 25 mm. Imajo tudi majhne lovke in spolne organe (gonade). Kot se za meduze spodobi imajo tudi ožigalne celice, ki pa za človeka niso nevarne, saj ne morejo predreti kože. Po razmnoževanju meduze umrejo in za sabo pustijo jajčeca. Iz jajčec se razvije vmesni stadij, ki ga imenujemo planula. Planule so manjše od brstov, ki se ločijo od polipov ampak so po izgledu zelo podobne. Ko planule nekaj časa plavajo v vodi se pritrdijo na podlago in tvorijo novo kolonijo polipov. Gojenje meduze v akvarijih je zelo težavno in uspehi so bili redki, kar pa ne velja za polipno obliko, ki ni težavna.

Majhna meduza (premer 1mm)


Pozimi, ko vodne temperature padejo, se polipi obdajo z zaščitno ovojnico in v teh »kapsulah« čakajo na ugodne razmere. Ta stadij je po nekaterih teorijah tudi razlog za razširjenost Craspedacuste sowerbii, saj bi kapsule kot kaže lahko odnesle poplave ali ptiči na nogah v druga območja.

Craspedacusta sowerbii je razširjena skoraj po vsem svetu. Nedvomno je k temu pripomogla tudi trgovina z eksotičnimi vodnimi rastlinami. Danes Craspedacusto sowerbii najdemo v ZDA, Avstraliji, Kitajski, Evropi, Guamu, Indiji, Iraku, Japonski, Novi Zelandiji, Južni Afriki, Srbiji, Sloveniji. Pri nas je približno 10 primerkov bilo opaženih v bivši gramoznici ob reki Dravi leta 2003 ob Središču ob Dravi. Sedaj to območje spada pod območje Nature 2000.

Viri:

http://www.microscopy-uk.org.uk/mag/indexmag.html?http://www.microscopy-uk.org.uk/mag/artnov99/fwjelly.html

http://www.microscopy-uk.org.uk/mag/indexmag.html?http://www.microscopy-uk.org.uk/mag/artdec99/fwjelly2.html

Dr. Terry Peard:

http://www.jellyfish.iup.edu/history.html

Fotografije(z dovoljenjem):

Gen-yu Sasaki, Japonska

http://www2u.biglobe.ne.jp/~gen-yu/index_e4.html#contents

Copyright © Miha Mele