Kačasti mnogoplavutar spada v družino mnogoplavutarjev, v rod Erpetoichthys. Skupaj še z enim rodom, Polypterus, obsega družino rib starodavnega izvora ter ima dokaj nenavadne značilnosti. Te ribe so domnevno tudi ene izmed najstarejših preživelih sorodnikov ribje vrste Latimeria, ki spada med resoplavutarice - koelakante (ang. Coelacanth), za katero so vse do leta 1938 mislili, da je že davno izumrla in dandanes velja za živi fosil.

Njihov dom je tropska Afrika (Mali, Nigerija, Kamerun); bivajo predvsem v blatnih in muljastih rekah in potokih delte reke Niger. Zaradi takega okolja imajo slabo razvit vid. Z vršički tipalk na sprednjem delu glave zelo dobro zaznavajo vonjave, v glavi pa imajo razvite elektroreceptorje. To je čutilni organ, s katerim zaznavajo električno polje, ki ga okrog sebe z gibanjem ustvarjajo drugi organizmi v vodi. Tak čutilni organ je razvit tudi pri ribah kot so morski psi, morske raže in skati.

Kačasti mnogoplavutarji se lahko pojavljajo tudi v rahlo slanih (somornih) vodah, na območju rečnih ustij.Čez dan počivajo skriti pod kamenji in med rastlinjem, zvečer in čez noč pa so aktivni - lovijo plen v plitvi vodi in celo na kopnem. Hranijo se z rakci, majhnimi ribicami, pupki, žuželkami, algami in tudi mrtvimi organizmi.

Ohranile so določene značilnosti svojih prednikov, ki pa jih ne najdemo pri večini dandanes obstoječih rib. Plavalni mehur je sicer prisoten, a je razdeljen v manjši levi in večji desni predel. Lega mehurja v telesu kačastega mnogoplavutarja je podobna legi pljuč v telesih višjih vretenčarjev in služi kot pomožni dihalni organ. Pravzaprav, če nimajo dostopa do zraka, lahko "utonejo", četudi imajo popolnoma razvite in delujoče škrge. Prav zaradi te značilnosti lahko prenesejo tudi nizke koncentracije kisika v vodi. Izven vode lahko zdržijo do 4 ure, nekateri viri pa navajajo celo do 8 ur.

Hrbtna stran je temnejše barve, prevladujejo odtenki rjave in olivno zelene barve. Trebušna stran je svetlejše, rumeno-rjave barve, včasih pa se vrinejo tudi odtenki opečnato rdeče barve. Rastejo zelo počasi, v naravi lahko zrastejo do 90 cm ter dosežejo starost tudi nad 15 let.

Razlika med spoloma je vidna po številu plavutnic v podrepni plavuti: samci jih imajo 12 do 14, samice pa le 9. Poleg tega je pri samcih repna plavut širša, olivno zelene barve, medtem ko je pri samicah ožja in zašiljene oblike ter svetlejše obarvana.

Zelo malo je znanega o njihovem razmnoževanju in samem poteku parjenja. Večinoma zagovarjajo način zunanje oploditve iker. Znana so opažanja, da se nekajkrat na leto predel okrog samčeve podrepne plavuti odebeli in nabrekne, videti pa je podobno, kakor pri živorodnih zobatih krapovcih.

Lahko jih imamo v skupinskih akvarijih, vendar moramo paziti, saj bi ponoči lahko pojedle kako manjšo ribico, ki se pri nočnem počitku zadržuje na dnu. Vsekakor pa je bolje urediti vrstni akvarij. So mirne in nenevarne ribe. Očarajo nas z elegantnimi in počasnimi kačjimi gibi, velikokrat se v skoraj navpičnem položaju postavijo proti toku. V času hranjenja pa lahko opazujemo njihove plenilske spretnosti, kako z izostrenim vonjem najdejo in sunkovito hlastnejo po svojem plenu.

Potrebujejo dokaj velik prostor za plavanje, zato je priporočljiv velik akvarij (okrog 400 litrov). Priskrbeti jim moramo fino podlago (droben pesek), da se ne poškodujejo po trebušni strani. Zagotoviti jim moramo tudi dovolj skrivališč (kamenje, korenine, kokos, gosto zasajene rastline,...), kamor se bodo lahko zavlekle čez dan. Pomembno je tudi, da imajo vedno omogočen dostop do zraka. Lahko jih hranimo z vsemi vrstami žive hrane, doma pripravljeno zamrznjeno hrano (zmleta zelenjava, školjke, ribe, nemastno meso itd.), včasih pa jim tekne tudi tabletirana hrana za somiče in činklje (prej jo razlomimo na manjše kose).

Ob koncu pa še opozorilo : akvarij mora biti dobro pokrit, saj ta spretna riba kaj hitro najde pot iz akvarija, pa naj bo to le špranja. Zelo rada se skrije tudi v filter, a ji moramo nato največkrat sami pomagati v akvarij. Brez strahu jo lahko primemo z roko, a se lahko izmuzne - je namreč gibčna in spolzka.

Besedilo je prispevala Nina Ceglar.