Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
martinček
Lacerta agilis
martinček

Lacerta agilis
Družina: Lacertidae

Martinček ali evropska siva kuščarica , Lacerta agilis , Linnaeus , 1758 .

V Evropi ga ni samo na jugu Balkana, na jugu Italije in v Španiji. Ni ga v Istri in Dalmaciji. Je redko v gostejših populacijah, ker je počasen, je pogost plen predatorjev. Ogrožena vrsta, kot vsi našo plazilci. Samci so bolj zeleni, samice pa sive ali sivorjave osnovne barve. Na hrbtu imajo v prečnem nizu 33 - 55 vrst šesterokotnih gredljastih lusk, ki so po sredini trupa ožje. Na stegnu imajo 11 - 13 femoralnih por. Stožčasta glava se začne s topo zaokroženim gobčkom. Obstransko sta na glavi 2 zanosnični ploščici. Nosna odprtina je obkrožena s 3 - 4 ploščicami in se ne dotika gobčne ploščice . Zrastejo do 27 cm , običajno samo 20 - 24 cm. Živi po nižinah, najraje po vrtovih, travnikih, ob robu polj in gozdov, skrivajo se v mišjih ali krtovih rovih pri nas do višine 1700 m. Hrani se z žuželkami in njihovimi ličinkami . Razmnožuje se od aprila do junija, samica zleže 3 - 14 jajc, ki se izvalijo po 8 tednih. Če bi kdo po predhodnem dovoljenju CITES.ARSO@gov.si res gojil martinčke v terariju, mora vedeti, da je ta vrsta primerna samo za zelo izkušenega terarista-specialista, saj je ta vrsta med tistimi gorskimi oz. kontinentalnimi vrstami, ki potrebujejo za normalno razmnoževanje obvezno prezimovanje na +3°C do +5°C ! To je seveda zahtevna mala znanost , torej ni žival za amaterje, kaj šele za začetnike. Tudi ureditev pravega okolja v terariju sploh ni tako preprosta, kot bi kdo sklepal po temu, da je to naša običajna žival !

Vabljeni tudi vi v debato o martinčku TULE .

Oblika primerna za tiskanje Natisni 

Galerija slik

Lacerta agilis