Jemenski kameleon, Chameleo calyptratus calyptratus DUMERIL et DUMERIL, 1851
Sistematika : kraljestvo Animalia; deblo Chordata; razred Reptilia; red kuščarji - Squamata ; družina Chameleonidae
Tuja imena : Veiled Chameleon, Jemen- Chamäleon
Sorodne vrste : podvrsta Chamaeleo calyptratus calcarifer živi v Saudski Arabiji (Asir).
Domovina : jugozahodni obalni del Arabskega polotoka do Adena v Jemnu.
Habitat : nimajo enotnega habitata, temveč živijo na opisanem predelu različne populacije, ki se ločijo med seboj po velikosti in izgledu. Jemenski kameleon naseljuje posamezne ozke trakove obalne ravnine ob Rdečem morju z zelo vročo klimo, 30°- 40°C. Nahaja se prav tako na bližnjih gorskih pobočjih od 500 do 2800 m nadmorske višine, tu je vlažno-vroča klima s periodičnimi deževnimi in suhimi obdobji, povprečna letna količina padavin je 2000 mm. Prav tako živijo populacije bolj vzhodno na gorskih planotah, kjer je izjemno suha klima z velikimi dnevno - nočnimi nihanji temperature. Tu uporabljajo za vodni vir kameleoni le jutranjo roso in uborne rastline.
Velikost : v naravi (samo v severnem Jemnu in Saudski Arabiji) dosežejo samci do 60 cm, samice do 45 cm (v južnem Jemnu so manjši); v terariju samice ~ 40 cm, samci ~ 45 cm, največ do 55 cm.
Spol : samci so večji in bolj obarvani od samic, samice so ali povsem zelene ali pa rumene z modrimi lisami. Samci imajo tanke oprijemalne ostroge na zadnjih nogah.
Obnašanje : so samotarske živali in jih ne moremo imeti več v istem terariju (stres). Spreminajo barve telesa odvisno od okolja in počutja. Kadar so v sresu, se zelo temno obarvajo. Ker so nagnjeni k stresu, jim terarij ob straneh lahko zastremo z vlažno brisačo, da ne vidijo ven ljudi, živali. So dnevno aktivna, samotarska, drevesna (arborealna) vrsta. Živjo na grmovju ali drevju in branijo svoj teritorij.
Vzdrževanje : ob skrbnem opazovanju po rednem škropljenju rastlin, hranjenju in dodajanju vode s pipeto sčasoma dobimo potreben občutek za življenske potrebe teh živali. Vode ne pijejo iz posode, ampak ližejo kaplice na rastlinah, sčasoma jih lahko navadimo tudi na napajalnik. Relativna vlažnost v terariju je lahko za odrasle živali ponoči nizka: 30 - 50%, podnevi mora biti nad 60% (hidrometer). Najmanj 3 - 4 x dnevno moramo poškropiti terarij, ročno ali z avtomatskim vlažilcem. Mladiče do pol leta starosti hranimo z do 10 majhnimi žuželkami dnevno; starejše hranimo s 6 malo večjimi žuželkami in zelenjavo, stare osebke lahko hranimo samo vsaj drugi dan. Dnevno čistimo kletko glede iztrebkov, 1 x mesečno kletko temeljito očistimo z varikino in temeljito speremo. Med jemanjem kameleona iz terarija moramo biti previdni in nežni, ker imajo krhek rep (ki se rad zlomi).
Temperatura : 15°C ponoči - 32°C podnevi Vlažnost zraka: v naravi podnevi zračna vlaga lahko pade na 29 - 20 %; ponoči naraste lahko do 80 - 90 %, odvisno od letnega časa in habitata. Hrana : žuželke : črički, murnčki, ličinke mokarjev, malih in velikih črnivcev, ličinke vešč, ličinke sviloprejk, ščurki, puščavske kobilice, mlade miške-goliči; zeleni listi (regrat, vodna kreša, pšenični kalčki, listi črnega trna), cvetovi in sadje (banane, mandarine, jabolka ipd.). Hrano 1x tedensko po navodilih obogatimo z multi-vitamini za plazilce (recimo "REPTIVIT" - ARAMI; "Korvimin ZVT + Reptil") v obliki prahu ali kapljic (odvisno od proizvajalca) in 2-3 x tedensko s kalcijevimi - mineralnimi dodatki - "kalcijev prah" (Ca : P = 2 :1); količina in frekvenca dodajanja mineralno vitaminskih dodatkov in kalcija je odvisna od tega, koliko naravnega sonca žival prejme. Ker imajo kameleoni poseben kalcijev metabolizem, se o tem še dodatno stalno izobražujemo preko literature, interneta ali ustno z drugimi teraristi. Zelo pomembno je, da živo hrano (žuželke) tudi hranimo z zelo kvalitetno in bogato hrano. Nikoli ne hranimo kameleona z zunanjimi žuželkami, ker so lahko zastrupljene, pazimo tudi na zelenjavo in zelene liste, da niso "špricani".
Razmnoževanje : dobiti par je problem, ker se po 4. mesecu osebki pretepajo med seboj. Uparevamo jih lahko samo v dovolj velikem, več 100 l terariju ali voljeri. Spolno dozorijo že po 6 mesecih. Oplojena samica izleže 20 - 70 jajčec vsake 3 - 4 mesece, dokler ji to dovoljujejo zaloge kalcija in maščob. Samico to zelo izčrpava in ob neoptimalni oskrbi lahko celo pogine. Inkubacija jajc traja lahko 8 - 10 mesecev, pri T=27°C in 60% zračni vlažnosti natančno 195 dni. Mladički so veliki 5 cm, jedo sadne mušice , muhe, 2 tedna stare mlade čričke, liste črnega trna; mladi potrebujejo visoko 50 - 80% vlažnost in višje temperature. Mladi so praviloma različno obarvani.
Ureditev : polpuščavski biotop terarij: pesek, suhe korenine oz. veje, rastline v lončkih, običajno vrste fikusov (Ficus benjamina, F. pumila), hibiskus, "potos"; talni grelnik (kabel) s termostatom ali grelna infrardeča žarnica za "sončenje", temperaturo pregledujemo s kvalitetnim digitalnim termometrom, včasih potrebujejo nočno grelno žarnico, da ne pade temperatura pod 15°C; vlažilec zraka in napajalnik; posode za hrano . Bistvena in nujna je ustrezna ventilacija terarija !
Osvetljevanje : potrebujejo UVA in UVB svetlobo; najboljše je direktno naravno Sonce, sicer naj sveti 12 ur dnevno terarijska UV svetilka - specialna živosrebrna HQL ali fluorescentna kombinirana z vodotesnimi nastavki; fluorescentne cevi so najcenejše, biti morajo dolge kot terarij (90 cm = 30W ali 120 cm = 40 W) po celi dolžini, namestimo jih na strop, da se kameleon lahko "sonči". Za jemenskega kameleona izbiramo med Iguana-light 7.0, Desert-light 8.0, Repti-Sun 5.0 ali Exo-Terra 5.0. Slaba stran cevi je, da jih moramo zamenjati z novimi že po 6 mesecih , ker jim upade sevanje UV žarkov. Zavedati se moramo, da 5 ur direktne sončne svetlobe nadomesti lahko šele cel teden "sončenja" z umetno svetlobo. Zato se priporoča sončenje na balkonu ali zunanjem terariju, če je le mogoče.
Velikost terarija : min. 60 x 60 x 120 cm; če bi imeli občasno v terariju tudi samico, mora meriti terarij minimalno: 100 x 80 x 140 cm (dolžina x širina x višina).
Zdravstvene težave: apatičnost in zaprte oči so znak bolezni. Če ima kameleon vdrte oči ali uvelo kožo, je lahko dehidriran. Običajno imajo lahko metabolične bolezni, kožne in prebavne bolezni. Najpogostejša metabolična bolezen kameleonov je rahitis : znamenja so "elastiča čeljust", skrivljene noge ali hrbet. Specializiran veterinar lahko naredi krvno preiskavo na razmerje Ca/P in predpiše ustrezno terapijo - običajno gre za nezadostno sončenje in napačno prehrano (preveč bogato s fosforjem in revno s kalcijem), prav tako je nujno nesti h veterinarju iztrebke najmanj 1 x letno na pregled morebitnih črevesnih parazitov. Še enkrat poudarimo - najpogostejša težava kameleonov je hipokalcemija -pomanjkanje kalcija in ustreznega D3 vitamina, ker je naravno sonce in optimalno prehrano zelo težko zagotoviti - zato stalno delajmo na tem problemu (Ca : P = 2 : 1) !
Bolezni/obolenja: v terariju so pogoste motnje vida (vzrok je običajno pomanjkljiva prehrana), ...
Rokovanje: to ni žival za rokovanje, "vlačiti" kameleona po rokah je skrajno neprimerno in živali škoduje! Jemenski kameleon je žival ki je "samo za gedati", komur to ne odgovarja, naj si te živali ne nabavi! Kameleon ni "živa igračka"! Kameleon rabi do 7 dni, da se mu stresni hormoni (adrenalin in kortikosteron) spustijo na normalen nivo. Ti hormoni zavirajo rast, razmnoževanje in imunski sistem.
Življenska doba: v naravi samci dočakajo do 6 let, samice 4 - 5 let. Če samice prepogosto parimo, poginejo veliko prej. V terariju običajno živijo manj časa, to pomeni, da jim je nekaj manjkalo. Glavni razlog za krajšo življensko dobo v ujetništvu je domnevno prekomerno ali napačno hranjenje!
Posebnosti : to je edina vrsta kameleona, ki se jo goji umetno za potrebe trgovin za male živali, je najmanj zahtevna vrsta kameleona. Za gojenje v ujetništvu so primerne le v ujetništvu razmnožene živali, divji kameleoni so izjemno "trd oreh" celo za profesionalce in vrhunske veterinarje! Izjemno pomembno je, kje in od koga kupimo kameleona, z nakupom vedno počakajmo nekaj tednov in se prej na tak podvig res dobro materialno in duševno pripravimo. Čeprav je jemenski kameleon najmanj zahteven član družine kameleonov, pa je še vedno kameleon in ti so primerni za res izkušene in odgovorne poznavalce.
Povprečna cena: mladič stane ~ € 40,- ; srednje velik ~ € 120,- ; odrasel ~ € 150,-
Literatura : HROMÁDKA J., 1991: Chameleón jemenský Chameleo calyptratus calyptratus v přírodě a v teráriu. - Akvárium terárium 34, 1: 30 - 32.
Schmidt, W. (1999) : Chameleo calyptratus. Münster. "Chamaeleo calyptratus – Das Jemenchamäleon" (2001) - Wolfgang Schmidt (Natur und Tier – Verlag). ---------------------------------------------------------------------------------------------------- P.s. članek je tudi na voljo v tiskani obliki v slovenski reviji za živali MOJ PES 2/2005 v rubriki Teraristika. Bojan Dolenc _______________________________________________ Slovenski internetni viri: http://forum.exotic-animals.org/viewtopic.php?t=4862 http://forum.exotic-animals.org/viewtopic.php?t=3596&start=0 Debata o članku v reviji AKVARIJ: http://www.akvazin.com/diskusije/default.cfm?Nit=61&Tema=4153&Page=1 ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Dodatki k opisu: | | | | | Trenutno je uradno v veljavi taksonomija, kjer sta veljavni 2 podvrsti jemenskega kameleona:
. C. calyptratus calyptratus DUMÉRIL & DUMÉRIL, 1851
. C. calyptratus calcarifer PETERS 1871 Se razlikujeta po anatomskih značilnostih (velikost naglavne čelade pri samcih), bolj bistveno za terarista pa je vedenje, katero podvrsto ima to, da živita ti 2 podvrsti v popolnoma različnih habitatih, ki se razlikujeta med seboj do skrajnosti! C. calyptratus calyptratus živi na jugu areala v vlažnih jemenskih obmorskih (Rdeče morje) planjavah in strmih gorskih pobočjih in na jemenski visoki planoti, od 500 do 2800 m nadmorske višine, tu je vlažno-vroča klima s periodičnimi deževnimi in suhimi obdobji, povprečna letna količina padavin je 2000 mm. To področje ima tudi svojo bogato floro in favno, ki je prilagojena tem razmeram. V popolnoma drugačnem (kar je bistveno vedeti!) pa živi druga podvrsta ali kakorkoli je že taksonomsko uvrščena, ki živi na severu areala v Saudski Arabiji (Asir) - tu pa je klima puščavska, suha, o kakšnih padavinah skoraj ni govora, kar tudi bistveno vpliva na lokalno floro in favno in vrste in način hranjenja te podvrste. To v praksi pomeni, da moramo za vsako podvrsto posebej urediti terarij s popolnoma drugačno ureditvijo, tehniko in režimom vzdrževanja in hranjenja, kar zagotavlja ustrezne pogoje, na katere je žival genetsko in fiziološko prilagojena. Zamenjati ti 2 "podvrsti" in recimo gojiti podvrsto C. calyptratus calyptratus v preveč suhem okolju ali obratno podvrsto C. calyptratus calcarifer v preveč vlažnem okolju popolnoma napačno in škodljivo za same živali, ki bi bile na meji ali preko nje sposobnosti prilagajanja. Predvsem bi bilo to popolnoma nesmiselno in v nasrotju z osnovami teraristične etike in stroke. Vedeti, od kje žival prihaja (biotop/habitat)in kakšno genetiko ima, je zato še kako pomemben podatek, ne glede na to, kakšen trenuten taksonomski status (vrsta, podvrsta, lokalana oblika) posamezna žival ima! Glede obnašanja in kompatibilnosti več kameleonov te vrste v terariju velja v stroki absolutno tole: C. calyptratus je ena najbolj napadalih /agresivnih vrst kameleona in zato jih NIKOLI ne smemo imeti skupaj v terariju, tudi ne v bližini, da se recimo vidijo skozi stene terarija. Zgolj ta vizualni stimulans je razlog za tako hud stres, da žival v kratkem lahko nepovratno zboli. To je eno osnovnih vedenj o tej vrsti, ki je tako splošno sprejeto med teraristi, da je o tem posebej razpravlajti izguba časa in energije! Verjetno to služi temu, da imajo v naravi vsak svoj teritorij, ki jim zagotavlja dovolj hrane (rastlinske in živalske). Še enkrat poudarjam, da sem navedel pod hrano tudi črni trn, vrste tega grmovja živijo v njegovem naravnem habitatu in naš evropski črni trn je po kemični sestavi povsem enak jemenskim ali arabskim vrstam, tako da to poudarjajo vsi bolj strokovni gojitelji jemenskega kameleona, je pa to prvi ugotovil in naredil "doktorat" iz tega en svetovno znani češki terarist. Drži pa, da bi morali teraristi bolje spoznati naravno floro in favno in načine sezonskega prehranjevanja teh živali, tu leži ključ do še bolj uspešnega in bolj optimalnega gojenja teh živali v ujetništvu. Črni trn, Prunus spinosa L., tudi divja slivica ali trnovec ipd. imenovan je grm iz družine rožnic (Rosaceae), ki naseljuejo prednjo Azijo, severno Afriko in Evropo. Grm ima značilne trne; uporablja se tudi kot zdravilna rastlina. Vsebuje:listi: eskuletin in do 200 mg% vitamina C; cvetovi: flavoni in cianogeni glikozidi; seme: 2 % amigdalina; plodovi: 5-6 % invertnega sladkorja, 2 % kislin (jabolčna), pektine, čreslovine, do 20 mg % vitamina C. Liste so uporabljali kot blagi čaj. Zdravilni so predvsem cvetovi (Flores Acaciae nostralis), ki so v ljudski medicini blag diueretik, laksans, stomahik, pri kožnih izpuščajih; plodovi: antidiaroik. 
 
http://www2.arnes.si/~sspamiho/roz.html | |
|
Natisni
