Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
dinoflagelatska alga
Gambierdiscus toxicus
dinoflagelatska alga

Gambierdiscus toxicus
Družina: Goniodomataceae

Dinoflagelatska alga Gambierdiscus toxicus, Adachi & Fukuyo, 1979 povzroča zastrupitev, imenovano ciguatera.

Sistematika: Protista - Dinophyta - Dinophyceae - Peridiniales - Goniodomataceae - Gambierdiscus

Ciguatero, tropsko zastrupitev z ribami povzroča med drugimi vrstami alg dinoflagelataska vrsta Gambierdiscus toxicus, ki pogosto tudi v akvariju povzroča zlato-rjavo sluzasto prevleko in zastruplja ribe in polže, predvsem vsrte rodu Turbo. Izloča strupe : ciguatoksin, gambierično kislino in maitotoksin (Yasumoto et al. 1977; 1993; Yokoyama et al. 1988 ). Velikost celic 24-60 µm v dolžino, 42-140 µm v prečni premer, 45-150 µm v dorso-ventralno globino (Adachi & Fukuyo 1979).

slika : Gambierdiscus toxicus

Odlična barvna slika te bentoške epifitske dinoflagelatske alge je tudi tule :

http://www.visualsunlimited.com/browse/vu284/vu284016.html

Ciguatera je tropska ali subtropska bolezen. Je posledica zaužitja strupenih rib, katerih tkiva vsebujejo toksine, zlasti ciguatoksin in maitotoksin. Ime ciguatera izvira iz kubanskega poimenovanja "cigua", ki je ime za vrsto morskega polža (Cittarium pica). Temu polžu so namreč v začetku pripisovali odgovornost za zastrupitve. Zdi se, da so nekatere območja, kot so Mikronezija, južna Florida, Havaji in Karibi endemična področja ciguatere, čeprav ta vsekakor ni omejena zgolj na ta območja. Ciguatera je po simptomatiki podobna NSP, vendar zastrupitev ponavadi traja bistveno dlje, kronični učinki lahko trajajo več let. Simptomi značilni za ciguatera so nevrološki, gastroenterološki in kardiološki. Smrtnost je okrog 1%. Toksini, ki povzročajo ciguatero se kopičijo v prehranjevalnih verigah, zato so najbolj toksične prav tiste ribe, ki se nahajajo pri vrhu prehranjevalnih verig. Ciguatero verjetno povzročajo nekateri dinoflagelati, najpogosteje Gambierdiscus toxicus. To je fototrofen dinoflagelat, ki se najpogosteje zadržuje na koralnih grebenih. Deli se razmeroma počasi in je večinoma pritrjen na nekatere mikroalge. Preko teh očitno vstopi v prehranjevalne splete. Zanimivo je, da je glavni toksin, ki ga dobimo iz laboratorijskih kultur G. toxicus maitotoksin in ne ciguatoksin, ki nastopa le v sledovih ali pa ga sploh ni. Ciguaterni toksini pa očitno niso omejeni zgolj na G. toxicus, pač pa tudi na nekatere druge dinoflagelate.

V akvariju: preden se zaželjeno biološko ravnotežje vzpostavi, gre akvarij pogosto skozi fazo nezaželjenje prekomerne rasti rjavih kremenastih alg, rdečih ali zlatorjavih sluzastih "smrdljivih" modrozelenih cepljivk ali cianoficej, zlatorjavih strupenih dinoflagelatskih alg ter zelo nadležnih nitastih zelenih alg, ki lahko v kratkem času prerastejo predmete, ozadje in celo žive mehke ali trde korale. Poleg nezaželjenih steklenih vetrnic iz rodu Aiptasia in rjastih strupenih vrtinčarjev (Convulvotriloba retrogemma), so opisane alge velika preglavica v novem ali biološko neuravnoteženem akvariju, ki lahko povzroči celo pogin rib in nekatere so tudi zelo strupene, recimo dinoflagelatska zlatorjava želatinasta prevleka vrste Gambierdiscus toxicus povzroča pogin sicer tako iskanih in koristnih polžev iz rodu Turbo. Žal se nekatere katastrofe in pogini rib in Turbo polžev v preteklosti neprijetno vklapljajo v scenarij, imenovan akvarijska ciguatera.

19 Jul 2005 18:36

Na morski obali Genove je prišlo do množične zastrupitve kopalcev z dinoflagelatsko bentoško mikroalgo Ostreopsis ovata Fukuyo, 1981. To je tropska alga iz reda Gonyaulacales, sorodnica morskim akvaristom že znane strupene alge Gambierdiscus toxicus Adachi et Fukuyo 1979, ki je prišla v Sredozemlje zaradi povišanih temperatur morja in dosedaj ni bila tu prisotna. Zastrupljeni kopalci imajo povišano telesno temperaturo, krče v trebuhu in kašljajo; župan mesta je zato zaprl kopališče v območju 15 km morske obale, kjer je morje najbolj onesnaženo. Dinoflagelatske alge povzročajo sicer tudi znano zastrupitev, ki jo imenujemo s skupnim imenom "ciguatera". Strupene mikroalge živijo množično na rdečih makroalgah ali na morskem dnu. O. ovata je najmanjša vrsta svojega rodu, ima obliko kapljice, dolga je 47-55 µm in široka 27-35 µm. Proizvaja neznan strup, ki deluje hemolitično (Nakajima et al. 1981).
Glej : http://hao.demeyer.net/ciguatera.htm
http://www.rehablink.com/ciguatera/treat.htm
http://www.cigua.com/

Podatke zbira: Copyright © Bojan Dolenc, www.aqua-vita.si


administrator

Oblika primerna za tiskanje Natisni 

Galerija slik