Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
BIOTOPI NA OTOKU BORNEO...
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Navdih za članek je dala novica, da so morda sumatranke borneoanke. Tako v naravi kot v akvariju sicer ti jatni krapovci običajno ne uspevajo skupaj v istem okolju z rilčasto činkljo, pa čeprav izvajajo borneoanke/sumatranke mimikrijo (oponašajo nihove svarilne barve).

Nemški ihtiologi so prišli do osupljivega odkritja! Najverjetneje so vse v akvaristiki prodajane sumatranke, ki so prišle prvič v evropske akvarije leta 1935 v bistvu borneoanke vrste P. anchisporus, kot kaže prave sumatranke še niso bile uvožene. Prava originalna sumatranka (Puntius tetrazona, Bleeker, 1855) nima rdeče obrobljenih plavuti in nima neprekinjene pobočnice. Puntius anchisporus (Vaillant, 1902; sinonim = Puntius pulcher Rendahl, 1922) živi v naravi samo na otoku Borneo (Kapuas, Mahakam, Bulungan), torej bi bilo bolj prav slovensko borneoanka.

Pogosto najdemo v literaturi podatek, da je za akvarij idealna kombinacija jata sumatrank skupaj z rilčastimi činkljami, vendar pa v naravi ti 2 vrsti živita v različnih habitatih, le na področju stikanja obeh habitatov ali ko občasno rilčaste činklje potujejo proti drstiščem, se mešajo med seboj. V akvariju jih lahko uspešno gojimo skupaj le v zelo velikih, javnih akvarijih, ki so veliki od 1000 do nekaj 1000 litrov. Rilčasta činklja potrebuje za razliko od borneoanke bolj močen vodni tok, večjo vsebnost kisika v vodi in bistveno večji akvarij (najmanj 150 cm dolg). Skupaj jih torej lahko gojimo v res izjemnih primerih, je pa pogled na veliko jato rilčastih činkelj in sumatrank v akvariju edinstven, v nekaterih evropskih javnih akvarijih ta izjemen in našemu očesu dopadljiv prizor lahko pogosto vidimo. Borneoanska rilčasta činklja (Chromobotia macracantus) - borneoanska populacija ima trebušne plavuti rdečeoranžne ; hrbtna plavut je rumeno obrobljena; zadnja navpična črna telesna proga (od 3) ne sega v koren repne plavuti.
Sumatranska populacija živi v bolj motnih, blatnih rečnih vodah; kalimantanska pa ima raje reke z rjavo vodo ali celo pragozdne pritoke s "črno" vodo. V vodi raztopljeni tanini , huminske in fluvinske kisline vplivajo na povečanje razvoja rdečih pigmentov - to so oranžno rdeči pterini.

Borneoanka znana pod imenom sumatranka, Puntius anchisporus, (Vaillant, 1902), znana v akvaristiki kot Barbus - Puntius - Capoeta tetrazona (Bleeker, 1855) pa je obarvana skoraj identično s 4 navpičnimi črnimi progami čez srebrno - rumeno telo in z rdeče obrobljenimi plavutmi.

Ureditev akvarija za "sumatranko" : minimalna dolžina akvarija mora biti 80 cm (~ 120 l). Na dnu temen fin, neoster pesek ali mivka. Šibka svetloba. Akvarij moramo zasaditi z na gosto rastočimi indonezijskimi rastlinami in javanskim mahom ali praprotjo. Družba: indonezijske ribe s podobnimi zahtevami : činklje, druge mrenice, vrste razbor, labirintovci

Ureditev akvarija za rilčasto činkljo: minimalna dolžina akvarija mora biti 150 cm (~ 375 l). Na dnu temen fin, neoster pesek ali mivka. Filter (2 filtra) mora imeti pretok najmanj 2000 l/h (2 x 1000 l /h). Šibka svetloba. Akvarij moramo zasaditi z nizkimi, a gosto rastočimi indonezijskimi rastlinami in javanskim mahom ali praprotjo, tudi plavajočimi (Riccia ipd...); v tem primeru se dosti držijo med rastlinami in jih pogosteje vidimo. Potrebujejo visoko temperaturo in čisto, mehko-kislo vodo , bogato s kisikom (dodatno prezračevanje), kar poveča njihovo aktivnost. Ta vrsta potrebuje redno menjavo vode (vsaj četrtino volumna na teden).

Na sosednjem otoku Sumatra imajo rilčaste činklje (sumatranska populacija) trebušne plavuti črne; hrbtna plavut ni rumeno obrobljena; zadnja navpična proga sega v koren repne plavuti;
sumatranska populacija rilčastih činkelj ima srebrnkast lesk po telesu.
Na Sumatri prava sumatranka, Puntius tetrazona (Bleeker, 1855) nima rdeče obrobljenih plavuti. Podobnost med populacijami rilčastih činkelj in borneank oz. sumatrank ni naključna, saj te 2 vrste mrenic iz rodu Puntius oponašajo svarilne barve "nevarnih" rilčastih činkelj, ki imajo ostre trne oz. bodice pod očesom, s katerim ob napadu nanje do smrti poškodujejo napadalca (mimikrija).

Otok Borneo (Kalimantan) je 3. največji otok na svetu (za Grenlandijo in Papuo - Novo-Gvinejo), ima tropsko klimo in povprečno letno temperaturo 26°C. Ni samo razdeljen med 3 različne države (Indonezijo- Kalimantan - vzhodni del otoka; Malezijo - Sarawak in Sabah - zahodni del otoka in Brunei na severu otoka), ampak ga tudi glede na biotope razdelimo lahko na 3 različne osnovne tipe :
- obrežni mangrovski gozd;
- nižinski šotni močvirski pragozd
- gorski pragozd.


Vendar pa je samih vodnih habitatov tu več, nižinsko področje se dejansko deli na:
1) črnovodne, skoraj stoječe močvirske habitate (ph je 4,0), kje prevladujejo labirintovci (predvsem divje bete) in drobne vrste razbor (recimo modra razbora in pritlikave razbore);

2) na majhne gozdne potočke (ph je 5,0 do 6,5.; lahko jih poimenujemo akvaristično: Biotop Borneo : habitat majhen pragozdni potoček ali počasi tekoča reka : tu živijo mrenice borneanke (nam poznane kot "sumatranke") - Puntius anchisporus aka Puntius tetrazona naseljuje zaraščeno obrežje počasi tekočih rek in jezer z blatnim dnom; in sorodne vrste mrenic (Puntius binotatus in P. kuchingensis) in razbore (vrste rodov Rasbora, Trigonostigma...), manjše vrste činkelj ( trnoooke Pangio shelfordii, Botia hymenophysa.. ) in vrste labirnitovcev (poljubljajoči guramiji, biserni nitkarji, divje bete...). . Voda je kristalna, rumenkasta do rjava (odvisno od količine huminskih, taninskih in drugih pragozdnih kislin). Temperatura je za kakšno stopinjo nižja od večjih potokov in rek, kamor se izliva. .

3) na nižinske hitro tekoče reke (ph 5,5 - 7,0), kjer prevladujejo rilčaste činklje, Chromobotia macracanthus; vrste lisičk Crossocheilus; rumenoplavutna mrenica, Balantiocheilus melanopterus (Bleeker,1851); nekatere ploščate činklje iz družine Balitoridae in somi iz družina Bagridae, Siluridae, Pangasidae, Claridae ipd., akvaristično zelo poznana riba iz tega habitata pa so stekleni somi ( Kryptopterus macrocephalus); tu se še najde tudi akvaristično izjemno cenjena riba zlata arovana (Scleropages formosus).

4) Gorske potočke z izjemno močnim pretokom (brzice) imajo nižjo temperaturo in višji pH, do 8,0, tu uspeva posebna ihtiofavna, prevadujejo gorske ploščate činklje (Schistura, Nemacheilus, Homaloptera, Gastromyzon, Protomyzon in Glaniopsis), mrenice rodu Danio in somi;

5) habitat obalne somornične mangrove imajo tudi visok pH in dodatek morske vode, tu najdemo kljunate ščukice (Hemirhamphodon kapuasensis...), steklene ostriže, ribe strelce, napihovalke, vrste glavočev, sprehajalke, arguse in druge vrste somorničnih rib.

6) Poseben habitat pa so številne manjše ali večje stoječe vode (jezera) s šotnim, blatnim ali peščenim dnom. Tu najdemo številne mešane kombinacije rib, prevladujejo zopet labirintovci, mrenice, razbore, somi ...

Na tem področju je otok Borneo najbogatejši tudi po številu vrst sladkovodnih rib, tu je t.i. "vroča točka" (Hot - spot), tu najdemo kar 430 vrst sladkovodnih rib (koralnih pod obalami otoka še veliko več), od tega je na otoku Borneo kar 160 vrst endemičnih! Kottelat et al.(1993) so ugotovili, da ima Borneo največ endemičnih sladkovodnih družin rib, največji sta družini somov in krapovcev. Družina somov Pangasiidae ima 7 endemitov, iz družine Clariidae pa so na severu Bornea odkrili pred kratkim še 3 nove vrste Ng (1999- 2001) in 1 vrsto v osrednjem delu otoka,Teugels et al. (2001): v reki Kapuas so opisali vrsto Clarias pseudonieuhofii sp. nov..
Akvaristično najbolj znane borneanske ribe so rilčasta činklja, biserni nitkar, modra razbora in borneanka ali sumatranka, čmrljasti gobi, stekleni som in zlata arovana.

Od 25 000 vrst indonezijskih rastlin jih je 60% endemičnih, od teh samo na otoku Borneo raste 59 endemičnih rodov (rastejo samo na tem otoku) - mišljene so tako kopne, kot močvirne, kot vodne vrste rastlin (samo za vodne nimam podatka). Vodne rastline niso tako na gosto zaraščene, kot si to običajno predstavljamo, a tu najdemo res veliko znanih in manj znanih vrst akvarijskih rastlin: borneoansko praprot, Trichomanes javanicum; javansko praprot, Microsorium pteropus; borneansko suličarko, Aglaonema simplex; Blyxa species; Barclaya motleyi; Cryptocoryne bullosa Engler; Cryptocoryne cordata var. cordata; Cryptocoryne keei; Cryptocoryne pontederifolia; javanski mah, Vesicularia dubyana itd...seznama ni kar tako konec...

Na sliki je reka Barito, 850 km dolga teče iz gorovja Müller na jug

Reke in jezera na otoku

Nekatere bolj znane reke iz otoka Borneo: največja je reka Kapuas; od večjih naštejmo reke Kinabatangan, Mahakam, Bulungan, Temborung, Skrang, Barito, Rejang, Balleh, Liwagu, Mamut, Lohan, Langanan River ... jezero Jempang...

Porečje in reka Kapuas


Ena od 3 največjih rek (dolga je 1.143 km) na Borneu izvira v gorah Hulu v osrednjem delu otoka in teče jugozahodno skozi indonezijski del otoka, Zahodni Kalimantan proti Južnemu Kitajskemu morju, kamor se izliva v široki delti pri mestu Pontianak. Njena dolina je intenzivno obdelana (riževa polja). Reka je plovna 900 km v notranjost. V tem porečju živi 320 vrst sladkovodnih rib, od tega je 35 vrst endemičnih za to reko; poleg nam znanih "akvarijskih" vrst so med njimi številne netipične, posebne, redke, endemične in ogrožene vrste, kot in in . Značilne fizikalne in kemične vrednosti pritokov te reke so: temperatura vode + 25 - 29 °C ; pH ~ 3,78 in električna prevodnost 22 µ s/ccmł do pH 7,2 in 33 µS/ccmł.

Hemiramphodon kapuasensis - kljunata ščukica

Betta sp. kapuas

Ribe porečja Kapuas :

Barbus spec., Cyclocheilichthys apogon, Puntius anchisporus, P. hexazona, P. kuchingensis, Puntius rhomboocellatus; Rasbora sumatrana, R. cf. ennealepis, R. sarawakiensis, R. pauciperforata , R. agilis, R. cf. volzi, R. kalochroma, R. spec.; Osteochilus spilurus, Sundadanio axelrodi, Neohomaloptera johorensis, Acantophtalmus shelfordi, Chromobotia macracanthus, Nemacheilus borneesnsis, N. selangoricus, Pangio doriae, P. kuhlii, P. malayana; Parosphromenus parvulus, P. anjuganensis, P. ornaticauda, Betta rutilans, B. edithae, B. cf. taeniata, Belontia hasselti, Sphaerichthys osphromenoides osphromenoides, Trichopsis vittatus, Trichogaster trichopterus trichopterus, Kottelatlimia pristes, Kryptopterus macrocephalus, Stigmatogobius brocki, Luciocephalus pulcher; Hemirhamphodon kapuasensis, H. poponognathus, H. phaiosoma, Mastacembelus species; Doryichthys spec., Channa striata, Nandus nebulosus, Pristolepsis spec., Mystus species; Clarias pseudonieuhofii ...

Na Borneu je prvi začel raziskovati ribe slavni nizozemski zdravnik Pieter Bleeker med leti 1851 - 60. Na Akvazinu imamo med članki sicer odličen opis nizozemskega ihtiologa Bleekerja, ki je 1855 odkril na Sumatri originalno sumatranko. Z izjemo Günther-jevega opisa ploščate babice vrste Gastromyzon borneensis (1874) je bil Vaillant ( 1893) prvi, ki je poročal o sladkovodnih ribah severnega Bornea - področje Sabah, ki vključuje goro Mount Kinabalu. Vaillant je leta 1902 opisal tudi glavno igralko te zgodbe, borneanko (sumatranko), Puntius anchisporus. Weber in de Beaufort's (1913; 1916;1922) sta tudi pregledala nekaj teh rib, vseeno pa je delo od Inger & Chin-a (1990) najbolj popolno poročilo o ribah Bornea; najnovejše študije so opravili Roberts (1982), Watson & Balon (1984), Lelek (1987), Chin & Inger (1989) in Roberts (1989).

Kako malo vemo pravzaprav akvaristi o naravnih habitatih, od koder so doma številne nam bolj ali manj poznane vrste rib. Ko iščemo podatke o naravnih habitatih teh rib, se nam odpirajo neznana obzorja in spoznavamo edinstveno biodiverziteto vrst in lepoto pragozdnih habitatov najlepših kotičkov našega planeta. Po mojem mnenju je to eden najbolj pozitivnih in vzemirljivih vidikov našega hobija. Ob preučevanju te problematike si človek zaželi, da bi še sam odšel na kakšno akvaristično ekskurzijo v te zanimive kraje, kljub vsem nevarnostim sodobnega sveta.

http://encarta.msn.com/encyclopedia_761577611/Borneo.html
http://www.borneo.com.au/
http://zoolstud.sinica.edu.tw/Journals/43.1/8.pdf
Literatura: Fishes of the Western Borneo, Tyson Roberts 1989

Bojan Dolenc