Tiskanje
		Oblika za tiskanje

Nemški ihtiologi so prišli do osupljivega odkritja! Najverjetneje so vse v akvaristiki prodajane sumatranke, ki so prišle prvič v evropske akvarije leta 1935 v bistvu borneoanke vrste P. anchisporus, kot kaže prave sumatranke še niso bile uvožene. Prava originalna sumatranka (Puntius tetrazona, Bleeker, 1855) nima rdeče obrobljenih plavuti in nima neprekinjene pobočnice. Puntius anchisporus (Vaillant, 1902; sinonim = Puntius pulcher Rendahl, 1922) živi v naravi samo na otoku Borneo (Kapuas, Mahakam, Bulungan), torej bi bilo bolj prav slovensko borneoanka.

Pogosto najdemo v literaturi podatek, da je za akvarij idealna kombinacija jata sumatrank skupaj z rilčastimi činkljami, vendar pa v naravi ti 2 vrsti živita v različnih habitatih, le na področju stikanja obeh habitatov ali ko občasno rilčaste činklje potujejo proti drstiščem, se mešajo med seboj. V akvariju jih lahko uspešno gojimo skupaj le v zelo velikih, javnih akvarijih, ki so veliki od 1000 do nekaj 1000 litrov. Rilčasta činklja potrebuje za razliko od borneoanke bolj močen vodni tok, večjo vsebnost kisika v vodi in bistveno večji akvarij (najmanj 150 cm dolg). Skupaj jih torej lahko gojimo v res izjemnih primerih, je pa pogled na veliko jato rilčastih činkelj in sumatrank v akvariju edinstven, v nekaterih evropskih javnih akvarijih ta izjemen in našemu očesu dopadljiv prizor lahko pogosto vidimo. Borneoanska rilčasta činklja (Chromobotia macracantus) - borneoanska populacija ima trebušne plavuti rdečeoranžne ; hrbtna plavut je rumeno obrobljena; zadnja navpična črna telesna proga (od 3) ne sega v koren repne plavuti.
Sumatranska populacija živi v bolj motnih, blatnih rečnih vodah; kalimantanska pa ima raje reke z rjavo vodo ali celo pragozdne pritoke s "črno" vodo. V vodi raztopljeni tanini , huminske in fluvinske kisline vplivajo na povečanje razvoja rdečih pigmentov - to so oranžno rdeči pterini.

Borneoanka znana pod imenom sumatranka, Puntius anchisporus, (Vaillant, 1902), znana v akvaristiki kot Barbus - Puntius - Capoeta tetrazona (Bleeker, 1855) pa je obarvana skoraj identično s 4 navpičnimi črnimi progami čez srebrno - rumeno telo in z rdeče obrobljenimi plavutmi.

Na sosednjem otoku Sumatra imajo rilčaste činklje (sumatranska populacija) trebušne plavuti črne; hrbtna plavut ni rumeno obrobljena; zadnja navpična proga sega v koren repne plavuti;
sumatranska populacija rilčastih činkelj ima srebrnkast lesk po telesu.
Na Sumatri prava sumatranka, Puntius tetrazona (Bleeker, 1855) nima rdeče obrobljenih plavuti. Podobnost med populacijami rilčastih činkelj in borneank oz. sumatrank ni naključna, saj te 2 vrste mrenic iz rodu Puntius oponašajo svarilne barve "nevarnih" rilčastih činkelj, ki imajo ostre trne oz. bodice pod očesom, s katerim ob napadu nanje do smrti poškodujejo napadalca (mimikrija).

Otok Borneo (Kalimantan) je 3. največji otok na svetu (za Grenlandijo in Papuo - Novo-Gvinejo), ima tropsko klimo in povprečno letno temperaturo 26°C. Ni samo razdeljen med 3 različne države (Indonezijo- Kalimantan - vzhodni del otoka; Malezijo - Sarawak in Sabah - zahodni del otoka in Brunei na severu otoka), ampak ga tudi glede na biotope razdelimo lahko na 3 različne osnovne tipe :
- obrežni mangrovski gozd;
- nižinski šotni močvirski pragozd
- gorski pragozd.

Vendar pa je samih vodnih habitatov tu več, nižinsko področje se dejansko deli na:
1) črnovodne, skoraj stoječe močvirske habitate (ph je 4,0), kje prevladujejo labirintovci (predvsem divje bete) in drobne vrste razbor (recimo modra razbora in pritlikave razbore);

2) na majhne gozdne potočke (ph je 5,0 do 6,5.; lahko jih poimenujemo akvaristično: Biotop Borneo : habitat majhen pragozdni potoček ali počasi tekoča reka : tu živijo mrenice borneanke (nam poznane kot "sumatranke") - Puntius anchisporus aka Puntius tetrazona naseljuje zaraščeno obrežje počasi tekočih rek in jezer z blatnim dnom; in sorodne vrste mrenic (Puntius binotatus in P. kuchingensis) in razbore (vrste rodov Rasbora, Trigonostigma...), manjše vrste činkelj ( trnoooke Pangio shelfordii, Botia hymenophysa.. ) in vrste labirnitovcev (poljubljajoči guramiji, biserni nitkarji, divje bete...). . Voda je kristalna, rumenkasta do rjava (odvisno od količine huminskih, taninskih in drugih pragozdnih kislin). Temperatura je za kakšno stopinjo nižja od večjih potokov in rek, kamor se izliva. .

3) na nižinske hitro tekoče reke (ph 5,5 - 7,0), kjer prevladujejo rilčaste činklje, Chromobotia macracanthus; vrste lisičk Crossocheilus; rumenoplavutna mrenica, Balantiocheilus melanopterus (Bleeker,1851); nekatere ploščate činklje iz družine Balitoridae in somi iz družina Bagridae, Siluridae, Pangasidae, Claridae ipd., akvaristično zelo poznana riba iz tega habitata pa so stekleni somi ( Kryptopterus macrocephalus); tu se še najde tudi akvaristično izjemno cenjena riba zlata arovana (Scleropages formosus).

4) Gorske potočke z izjemno močnim pretokom (brzice) imajo nižjo temperaturo in višji pH, do 8,0, tu uspeva posebna ihtiofavna, prevadujejo gorske ploščate činklje (Schistura, Nemacheilus, Homaloptera, Gastromyzon, Protomyzon in Glaniopsis), mrenice rodu Danio in somi;

5) habitat obalne somornične mangrove imajo tudi visok pH in dodatek morske vode, tu najdemo kljunate ščukice (Hemirhamphodon kapuasensis...), steklene ostriže, ribe strelce, napihovalke, vrste glavočev, sprehajalke, arguse in druge vrste somorničnih rib.

6) Poseben habitat pa so številne manjše ali večje stoječe vode (jezera) s šotnim, blatnim ali peščenim dnom. Tu najdemo številne mešane kombinacije rib, prevladujejo zopet labirintovci, mrenice, razbore, somi ...

Na tem področju je otok Borneo najbogatejši tudi po številu vrst sladkovodnih rib, tu je t.i. "vroča točka" (Hot - spot), tu najdemo kar 430 vrst sladkovodnih rib (koralnih pod obalami otoka še veliko več), od tega je na otoku Borneo kar 160 vrst endemičnih! Kottelat et al.(1993) so ugotovili, da ima Borneo največ endemičnih sladkovodnih družin rib, največji sta družini somov in krapovcev. Družina somov Pangasiidae ima 7 endemitov, iz družine Clariidae pa so na severu Bornea odkrili pred kratkim še 3 nove vrste Ng (1999- 2001) in 1 vrsto v osrednjem delu otoka,Teugels et al. (2001): v reki Kapuas so opisali vrsto Clarias pseudonieuhofii sp. nov..
Akvaristično najbolj znane borneanske ribe so rilčasta činklja, biserni nitkar, modra razbora in borneanka ali sumatranka, čmrljasti gobi, stekleni som in zlata arovana.

Od 25 000 vrst indonezijskih rastlin jih je 60% endemičnih, od teh samo na otoku Borneo raste 59 endemičnih rodov (rastejo samo na tem otoku) - mišljene so tako kopne, kot močvirne, kot vodne vrste rastlin (samo za vodne nimam podatka). Vodne rastline niso tako na gosto zaraščene, kot si to običajno predstavljamo, a tu najdemo res veliko znanih in manj znanih vrst akvarijskih rastlin: borneoansko praprot, Trichomanes javanicum; javansko praprot, Microsorium pteropus; borneansko suličarko, Aglaonema simplex; Blyxa species; Barclaya motleyi; Cryptocoryne bullosa Engler; Cryptocoryne cordata var. cordata; Cryptocoryne keei; Cryptocoryne pontederifolia; javanski mah, Vesicularia dubyana itd...seznama ni kar tako konec...

Na sliki je reka Barito, 850 km dolga teče iz gorovja Müller na jug

Reke in jezera na otoku

Nekatere bolj znane reke iz otoka Borneo: največja je reka Kapuas; od večjih naštejmo reke Kinabatangan, Mahakam, Bulungan, Temborung, Skrang, Barito, Rejang, Balleh, Liwagu, Mamut, Lohan, Langanan River ... jezero Jempang...