Endlerjev gupi, Poecilia wingei, Poeser, Kempkes & Isbrucker 2005

Med divjimi gupiji je zadnjih nekaj let ena najbolj priljubljenih oblik t.i. endlerjev gupi, za katerega njegov odkritelj, evolucijski biolog prof. John Endler iz Kalifornije, trdi, da se ne križa z navadnimi gupiji in da gre za novo vrsto iz rodu Poecilia. Našel jih je leta 1975 v Venezueli v Laguna do Patos, blizu kraja Cumana v stoječem jezercu s toplo (27-30°C) in zeleno vodo (enocelične alge). Bili so kovinskobleščeče zelene barve, z značilnimi oranžnimi pegami. Prof. Endler je podobno kot številni kolegi sicer največ delal z gupiji na otoku Trinidad, od koder tudi prihajajo najlepši “divji gupiji”.

Akvaristično slavni in popularni endlerjev gupi je decembra lani dobil uradno novo znanstveno latinsko ime: Poecilia (Acanthophacelus) wingei n. sp., Poeser, Kempkes & Isbrucker 2005. Uvrščen je v podrod rodu Poecilia: Acanthophacelus, ki ga je prvotno odprl Eigenmann leta 1907 in je zelo soroden navadnemu gupiju, Poecilia reticulata. Vrsti se razlikujeta med seboj po obarvanosti in obnašanju, kar v naravi preprečuje križanje oz. omogoča reproduktivno izolacijo. Poecilia wingei živi v naravi v venezuelski pokrajini Campoma na polotoku Paria. Malo o gupiju si lahko preberete tudi >> TULE

Pa še v diskusijah v niti Biotop akvariji - Karibska delta

Tudi diskusije v niti Divje živorodke - ŽIVORODKA - Poeciliidae - Poecilia sp. Endler

Sistematika : Chordata - Vertebrata - Osteichthyes - Actinopterygii - Atheriniformes - Cyprinodontoidei - Poeciloidea - Poeciliidae - Poeciliinae - Poecilia - Acanthophacelus - wingei
Sinonimi : Poecilia sp. endleri

Etimologija : Poecilia = "riba z raznoliko, pisano, mrežasto obarvanostjo";
Tuja imena : Endler's Guppy, Endler's Poecilia.

Domovina : Venezuela, Laguna de Patos (Ex) in pokrajina Campoma na polotoku Paria. Mesto Cumana, kjer sta se izkrcala Humboldt in Bonpland julija 1799 z ladjo Pizzaro in kjer je najdišče Endlerjevih gupijev, ima to čast, da je bilo prvo mesto, ustanovljeno v Južni Ameriki od Špancev leta 1521, pod poveljstvom Gonzalo de Ocampo-a. Ime Cumano pomeni v jeziku domorodcev iz plemena Cumanagoto "združitev morja in reke". Cumana se nehaja ob izlivu - delti reke Manzanares. Je dolgo in široko mesto, v sredini je grič z gradom, od kjer je lep razgled na celo mesto in zaliv Cariaco, ki loči polotok Arayo od ostale države.

Biotop/habitat : obrežne brakične, sladke vode, ki so bile izjemno zelene zaradi planktonskih alg, kovinsko zelena in oranžna barva samcev je bila edina stvar, ki so jo samice videle v tej zeleni "juhi". Govora je o lagunskem jezercu palustričnega izvora Laguna de Patos v severovzhodni Venezueli pri kraju Cumana v turistični regiji Sucre ob karibskem morju, kjer so znane peščene plaže. Laguna je bila globoka od nekaj cm do nekaj m, blatno dno je bilo prekrito z mangrovim listjem (od okoliških mangrov); voda je bila pogosto v plitvinah zelo topla , trda, z visokim pH in "zelena". Čeprav je bilo morje samo okoli 100 m stran, morska voda ni prišla v stik z lagunsko vodo direktno, ampak preko tal !

(Biotopi 010) Aguas des Moises, raj z kampoma gupiji.

(Biotop 017) Pokrajina Campoma, obdana s planinami.

Spol : samec manjši, lepše obarvan, ima gonopodij.
Obnašanje : miroljubna, a samci so med seboj teritorialni (1 samec na 3-5 samic)
Ureditev akvarija : Za gojenje gupijev je najbolje, da akvarij drži najmaj 50l (min. 60 cm dolžine), saj se gupiji najbolj naravno obnašajo v številčni jati 20–30 osebkov ali več. Akvarij naj bo gosto zaraščen z drobnolistimi in plavajočimi rastlinami, da se mladi gupiji in samice lažje skrivajo pred preveč vnetimi samci ali konkurenčnimi samicami. Poleg goste zasaditve pa moramo pustiti odprte dele v akvariju, kjer bodo živahni lepotci – “playboyi akvarijev” ­ lahko izvajali neumorne svatbene plese. V praksi najbolje uspevajo iste vrste rastlin, ki naseljujejo tudi naravne habitate gupijev stoječih ali počasi tekočih voda: Heteranthera zosterifolia, Zosterella dubia, Eichornia azurea, E. diversifolia, vodna hijacinta = E. crassipes, Pontederia spp., Eleocharis sp., Mayaca fluviatilis, Crinum purpurascens, Potamogeton gayi, Egeria densa, Limnobium spongia, Vallisneria americana, Sagittaria latifolia, Echinodorus tenellus, Nymphoides humboldtiana, Utricularia humboldtii, Hydrocotyle leucocephala, Ludwigia arcuata, Ceratophyllum sp, Myriophyllum, Azolla caroliniana, Salvinia sp.; od nebiotop rastlin je zelo koristen javanski mah – Vesicluaria dubyana in Riccia fluitans. To je samo nekaj primernih vrst rastlin, ki uspevajo tudi v bolj trdi vodi z višjo pH vrednostjo in temperaturo med 20–30°C. Kolega Heiko Bleher, HAGEN -ov "biolog" je v svojem članku "BIOTOPE AQUARIA : for guppies" navedel še nekaj primerov rastlin za akvarij, ki oponaša biotop gupijev : presenetilo me je, da navaja vrste rodu Cabomba ? (za trdo vodo ??) ; zanimiva pa je vrsta Hygrophila guianensis, pa Echinodorus tenellus; E. quadricostatus , pa celo E. osiris; pa tudi Ludwigia repens ?

Hrana : ta zobati krapovec je specializiran na ličinke komarjev, ki vsebujejo precej alg v črevesju: dolgo črevo gupijev kaže bolj na rastlinojedca, čeprav je vsejedec. Hrani se tudi z drobnimi, mehkimi algami, pa tudi vodnimi rakci, kot so vodne bolhe, samooki in solinski rakci. V ujetništvu naj bo njegova glavna hrana predvsem žive, zmrznjene ali posušene ličinke komarjev ali mušic trzač. Čeprav mnogi akvaristi hranijo gupije skoraj izključno z luskasto umetno hrano, dobi se drobnozrnato posebej za živorodke, pa resni gojitelji dosegajo boljše rezultate z dodatkom žive hrane.

Razmnoževanje : Samica je spolno zrela že po 3 mesecih in povrže v povprečju 20 – 40 živih mladičkov. Če je v akvariju dovolj rastlin ali če jih damo v “valilnico”, so mladice ene najlažjih akvarijskih ribic glede vzgoje… Ločevanje spolov in selekcijo je potrebno izvajati že po 3-4 tednih, mnogi akvaristi pa kar pustijo, da se sami “zmenijo”. Samčki so izjemno temperamentni ljubimci in imajo kar precej dela, da uspejo osvojiti in prepričati mimoplavajočo izvoljenko v kopulacijo. Oplodijo jo s pomočjo gonopodija (v spolni organ preobražene podrepne plavuti). Samičke so izbirčne in pripustijo samo samčke z izrazito obarvanimi pikami po telesu in velikim repom (posebej imajo rade oranžne in modre pike). Gojitelji so opisani okus samičk na veliko izkoristili pri ustvarjanju na pogled vedno lepših pasem gupijev.

Življenska doba : 3-5 let
Ogroženost : v naravi je žal že izumrl v originalnem najdišču v Laguna de Patos, so ga pa našli stotine kilometrov stran v pokrajini Campona: glej izvirni članek o tem epohalnem odkritju, do katerega je prišlo več kot zanimivo ravnokar ! :

http://www.endlersr.us/lib_caribbeangem.htm

Posebnosti : v akvaristiki po svetu so endlerjevi gupiji izjemno popularni, a opaža se, da so se preveč redke in izolirane populacije preveč izrodile in niso več tako lepe, kot "naravni endlerjev gupi". Žal je naravni habitat najbolj znanega divjega gupija , "endlerjevega gupija" že uničen, tam, kjer je leta 1975 Dr. John Endler (profesor biologije na University of California v Santa Barbari) našel te izjemno lepo oranžno obarvane gupije, danes teh rib ni več ! Kanadska biologinja Heather Alexander je pred kratkim delala svojo doktorsko disertacijo (Ph.D.) na endlerjevih gupijih in ugotovila vrsto zanimivih stvari. Med drugim je ugotovila, da v nasprotju z Endlerjevimi opažanji mladiči med križanjem endlerjevih in "običajnih" divjih gupijev v F1 generaciji niso sterilni, ampak plodni, da pa v naravi samice, če je možno, vedno izberejo svojega, endlerjevega samca - oranžnega, po možnosti z dvema mečema na repu! Kot je pokazala tudi DNA analiza, so endlerjevi gupiji "mlad pojav", očitno so se razvili zaradi posebnih razmer v določenem habitatu. Voda je bila v naravnem habitatu zelena od enoceličnih alg . Osebno vidim ravno v tem razlog, da so se tu razvili tako barvno komplementarni in barviti samci (kljub predatorjem v habitatu).

Sorodne vrste: gupi, Poecilia reticulata, Peters, 1859

Stopnja zahtevnosti : idealna riba za začetnike

Literatura: Poeser, FN, M Kempkes, & IJH Isbrücker, 2005. Description of Poecilia (Acanthophacelus) wingei n. sp. from the Paría Peninsula, Venezuela, including notes on Acanthophacelus Eigenmann, 1907 and other subgenera of Poecilia Bloch and Schneider, 1808 (Teleostei, Cyprinodontiformes, Poeciliidae). Contributions to Zoology 74: 97–115.

Internetni viri : http://jbraunwarth.de/endler.htm

http://homepage2.nifty.com/makihoi-AQUA/Poecilia%20sp.Endler's%20Otosidama

http://homepage2.nifty.com/makihoi-AQUA/Poecilia%20sp.Endler's%20Lagna%20de%20Patos%20Type%20Peacock

http://www.aquaristikcorner.de/image/fischbilder/endler.jpg

http://www.endlersr.us/lib_caribbeangem.htm