Med tujerodnimi invazivnimi vodnimi vrstami živali, ki ogrožajo naše avtohtone vrste, se je pri nas pojavil tudi ameriški signalni rak, Pacifastacus leniusculus (Dana, 1852), ki so ga lani odkrili v porečju Mure. Ta je bil prinešen v Evropo prvič že leta 1860, bolj množično pa pred 40 leti, skupaj z vrsto Onconectes limosus , kjer sta povzročila katastrofalno škodo v naravih habitatih, za povrh pa še prinesela s seboj epizootijo račjo kugo - bolezen, ki jo povzroča gljiva Aphanomyces astaci.Ta bolezen je prišla v Evropo tudi z balastno vodo iz Missisipija v Treviso v Italiji in povzročila množični pogin višjih sladkovodnih rakov, predvsem jelševcev, Astacus astacus, Linnaeus 1758 . Signalni rak v naših vodah ponovno ogroža naravne populacije vseh 3 naših zaščitenih vrst rečnih rakov košarjev ali dolgorepih škarjevcev, to so najbolj ogroženi plemeniti ali potočni rak jelševec , malo manj sta ogrožena navadni koščak, Austropotamobius torrentium in primorski koščak, A. pallipes italicus. Poleg teh 3 živijo v slovenskih celinskih vodah od višjih rakov deseteronožcev še 4 vrste kozic (Atyidae in Palaemonidae). Sama parazitska gljiva Aphanomyces astaci je tudi uvrščena na zloglasni seznam "100 of The Worst Alien Species", ki je objavljen v naši rubriki v članku "Tujerodne invazivne vrste" . Žal je v projektu Natura 2000 za zaščito rakov število predlaganih območij po krivdi MOPE prepolovljeno na polovico, od 64 predlaganih območij za zaščito je potrjenih le 36 (samo 3,8 km2) ! Posebej ni jasno, zakaj ni uvrščen med vrste, katere varovanje nalaga habitatna direktiva, plemeniti rak jelševec ?

Članek o jelševcu z naslovom "Plemeniti podvodni vitez" (Bojan Dolenc) si lahko preberete v zadnji številki slovenske revije o živalih MOJ PES - 11, LETNIK XII , cena 620 SIT

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/2004)