11.4.2005,
Nova študija tropskih koralnih rib je postavila pod vprašaj moderno teorijo o razvoju vrst in je potrdila Darwinovo originalno idejo o ekologiji kot vodilni sili speciacije (nastanka vrst). Naravna selekcija sama lahko razširi uspešen gen med populacijo. Za razvoj 2 različnih vrst mora obstajati nekakšen "klin", ki ju loči narazen. Charles Darwin je menil, da so za to dovolj različni pritiski na preživetje v različnih habitatih. Toda leta 1942 je ameriški evolucionist Ernst Mayer razvil teorijo, da morajo biti populacije geografsko izolirane, da lahko razvijejo enoten "genski bazen", kjer slučajne mutacije povzročajo razvoj različnih vrst. Izolacija naj bi bila pomembnejša od same naravne selekcije.Toda ekipa biologov s "Smithsonian Tropical Research Institute"-a je odkrila, da so genetske razlike pri koralnih ustnačah (Labridae) najbolje pojasnene s selekcijskim mehanizmom posameznih habitatov, kar nasprotuje potrebi po fizični izoliranosti. Ocean tako nima veliko naravnih pregrad (gore, reke), ni jasnih fizičnih meja v oceanu, pa vseeno imamo tu največ različnih vrst, posebej na koralnih grebenih. Ustnače preživijo 30 dni v stadiju planktonske ličinke, kar jim omogoča, da se razširijo po velikem področju. Vseeno je ob izlivu Amazonke v morje preveč blata in sladke vode, da bi se morske ribe selile čez to 1200 milj dolgo področje, zato je tim biologov pregledal populacije ustnač na obeh straneh amazonske delte. Na presenečenje niso opazili nobenih genetskih sprememb. DNK ustnač, ki živijo v različnih habitatih samo 200 milj narazen se bolj razlikujejo med seboj, kot DNK ustnač s podobnimi habitati, ki so sicer 1200 milj narazen, kot je bil primer tukaj. Vrste teh ustnač so specilaisti in so uspešne samo v določenem habitatu, ne glede na to, kje se geografsko nahaja. Podoben pomen habitata so ugotovili tudi pri vrsti kuščarjev in sladkovodnih ribah. Vodja Luiz Rocha meni, da vseeno morda najbrž drži bolj obsežna teorija, ki je mešanica tako geografske, kot ekološke speciacije ? Vir : Michael Schirber - LiveScience.com ; http://pages.britishlibrary.net/charles.darwin/  |