Odločilna dolga vroča suša

	Dokazi so v treh afriških jezerih.

Znanstvene glave nas vedno znova “razveselijo” s kakšnim novim spoznanjem, ki sega daleč v zgodovino. Zdaj so odkrili veliko podnebno krizo, ki je pred približno 70.000 leti prizadela Afriko in morda spremenila človekovo zgodovino. Dokazi prihajajo iz usedlin, ki so jih odkrili na dnu jezer Malavi in Tanganjika v vzhodni Afriki in jezeru Bosumtvi v Gani v zahodni Afriki. Ti dokazi naj bi kazali na to, da je ekvatorijalna Afrika doživela daljše obdobje suše, zaradi katerega so prvi ljudje zapustili Afriko in se naselili na drugih delih planeta. Tisti, ki so ostali, so morali biti izjemno kljubovalni, da so lahko vzdržali v tako težkih sušnih časih.

	Jezero Tanganjika.

"Ta suša je imela zelo velik vpliv na pokrajino,” pravi Christopher Scholz z univerze Syracuse v ZDA, “in ne samo na ljudi, ampak vsa živa bitja ekvatorijalne Afrike.”Pred več kot 75.000 leti se je jezero Malavi, ki je danes sladkovodno jezero, dolgo 550 kilometrov in globoko 700 metrov, za določen čas zmanjšalo na dve jezerci, ki nista bila nič daljši kot 10 kilometrov in nič globji kot 200 metrov. Še večje posledice velike dolgotrajne suše so odkrili na dnu jezera Bosumtvi, ki je pred približno 75.000 leti izgubil vso vodo. Genetske študije sodobne človeške družbe kažejo, da smo vsi potomci približno 10.000 ljudi, ki so v času velike podnebne krize živeli v vzhodni Afriki. Kmalu po njenem koncu se je število ljudji začelo zelo hitro povečevati, številni naši tedanji predniki pa so se začeli seliti na Bližnji vzhod, v Azijo in Evropo.Znanstveniki so vse bolj prepričani, da so tragedije v davni preteklosti odločilno vplivale na človekovo evolucijo. Za svoj obstoj se moramo morda zahvaliti majhni skupini preživelih, ki so se oklepali življenja med krizo epskih razsežnosti ali pa se odločili preseliti se, da bi našli vodo.