3.1.2006,
Ameriški znanstveniki so odkrili in raziskali menopavzo pri samicah gupija z ozirom na podaljšano post - klimakterijsko obdobje pri človeku, ki naj bi iz vidika evolucije služilo kot "učinek babice" k boljšemu razvoju in varnosti otrok in vnukov ali celo pravnukov. Tudi pri tem najbolj znanem živorodnem zobatem krapovcu samice živijo dalj časa od samcev in je njihova vloga več kot zgolj rojevanje mladičev - gre za prvo tako odkritje pri že tako preprostem vretenčarju - ribi; do sedaj so mislili, da to velja le za višje razvite vretenčarje. Gupike "rodijo" vsakih 30 dni nekako 20 x tekom svojega življenja. Opazili so, da starejše samice preskočijo kakšno leglo ali se celo prenehajo razmnoževati za daljše obdobje, kar je neke vrste klimakterij. David Reznick, biolog na univerzitetnem centru v Riverside-u s kolegi je primerjal življensko usodo 240 gupijev iz gorskih potokov Trinidada. Nekateri gupiji so bili iz okolja z veliko predatorjev, nekateri pa ne. Raziskovalci so razdelili njihovo življensko zgodovino v 3 dele : od rojstva do prvega legla, od prvega do zadnjega legla in od zadnjega legla do smrti. Že prej so odkrili, da gupiji iz nevarnega okolja pričnejo z razmnoževanjem prej in živijo dalj časa. Ker samice ne skrbijo za mladiče po rojstvu, so raziskovalci sklepali, da naravna selekcija zato deluje le na reproduktivno populacijo, ker je iz evolucijskega vidika to najbolj kritično obdobje za uspeh vrste. Znanstveniki imenujejo sposobnost živali za razmnoževanje "plodnost" ("fitness"). Ker gupiji ne skrbijo za mlade, lahko iz vidika "plodnosti" poginejo takoj potem, ko zadnjič izležejo zarod, pa vendar ni tako. Raziskava je pokazala, da je obdobje menopavze enako dolgo pri bolj ogroženih in tudi manj ogroženih populacijah gupijev. Ugotavljajo, da na to obdobje ne deluje naravna selekcija in se sprašujejo, čemu sploh služi to podaljšano življenje samic. Edino pri človeku je dokazano, da to služi skrbi za mladiče. Menopavza je znana pri številnih vrstah živali, kot so japonska prepelica, laboratorijske miši in podgane, oposumi in nekatere opice, kot je recimo gorila, a pri vseh teh ni opaziti skrbi starejših samic za potomstvo. Po drugi strani so nekatere vrste (levinje, pavijani), ki živijo v organiziranih socialnih skupinah (podobno ko človek) in aktivno skrbijo za mladiče - a nimajo menopavze in poginejo kmalu po rojstvu zadnjega mladiča. Predvidevajo, da je morda pri nekaterih vrstah, kot so gupiji, menopavza preposto posledica drugih dejavnikov, kot so dobra hrana in dobro zdravje, na katere ne vpliva naravna selekcija. Raziskava se še nadaljuje. Vir: David Reznick, Michael Bryant, Donna Holmes - The Evolution of Senescence and Post-Reproductive Lifespan in Guppies (Poecilia reticulata) - PLOS - 27.12.2005 Priredil : Bojan Dolenc  |