Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Poslovna cona na mokrišču
24.3.2007,  

Domžalčani so zdaj pred nadvse pomembno preizkušnjo: natančno morajo ugotoviti, kje je ločnica med kapitalom in dobrobitjo neke lokalne skupnosti ter neokrnjeno naravo. Novi domžalski župan Toni Dragar je od predhodnice Cvete Zalokar Oražem nasledil večino
projektov. Med njimi tudi najbolj razvpitega – projekt izgradnje Poslovne cone Želodnik. Na tem primeru bodo današnje Domžale opravile ali zapravile ponujeno priložnost, ki jim jo je naložil duh časa. Poslovna cona bo (naj bi?) zavzemala 64 ha površin, skupni stroški investicije pa bi znašali 28,8 milijona evrov. In kaj bo na tej površini, kjer je danes moč videti prelep ribnik, imenovan Želodnik, obdan z gmajnami, potoki in mokrišči, na samem robu Nature 2000, zraslo? »Približno tretjina te cone je v lasti Mercatorja, ki želi zgraditi skladiščno - logistični center za vso Slovenijo, predvidevajo pa tudi morebitno selitev svoje uprave v to cono. Nekaj več kot tretjino ta hip obvladuje skupno podjetje ICJ, d. o. o., v katerem sta polovična lastnika Banka Domžale in Občina Domžale, del preostanka pa je še predmet dednega postopka, precejšen del pa bo ostal popolnoma neokrnjen in zelen«... Dr. Peter Skoberne iz Agencije RS za okolje meni, da so občinske obrtno-industrijske cone kratkoročno sicer zelo dobičkonosne, dolgoročno pa v marsičem zgrešena naložba.

Poglejmo, kaj piše na strani parka Vočji potok: Blata in Mlake ter Češeniške in Prevojske gmajne tvorijo jedro krajinske zasnove in predstavljajo ekološko in hidrološko pomembno območje, sestavljeno iz 3 dokaj različnih, vendar naravovarstveno pomembnih območij oziroma naravnih vrednot. Območje se razprostira od severovzhodnega dela občine Domžale z glinokopom Rova, prek Blat in Mlak, ki predstavljajo razlivno območje potoka Rovščica, prek češeniških gmajn s prehodnimi šotnimi barji, do občine Lukovica, kjer se zaključi s Prevojskimi gmajnami. Celotno območje predstavlja naravno vrednoto, predlagano za zavarovanje kot ekološko pomembno območje. V njem so rastišča zavarovanih rastlin ter vrste ptic, ki sodijo pod okrilje evropske habitatne in ptičje direktive. Na tem območju so bile najdene še nekatere redke inogrožene rastline, ki so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije, pa tudi druge, ki so v zadnjih letih zaradi intenzivnega uničevanja habitatov vse redkejče, v sosednjih deželah pa so večinoma uvrščene na rdeče sezname kot ranljive, prizadete ali nezadostno poznane. Ekološko in hidrološko pomembno območje sestavljajo: Češeniške gmajne (s Prevojskimi gmajnami) s šotnimi barji v borovem gozdu z jelenovo praprotjo: • 6 prehodnih barij, ki so izredno redek in ogrožen habitatni tip; • edino znano rastišče navadne barjevke (Hammarbya paludosa) v Sloveniji; • rastišče 7 redkih in ogroženih rastlin: barjevka (Hammarbya paludosa), močvirska grezulja (Scheuchzeria palustris), barjanski blatec (Lycopodiela inundata), močvirska krpača (Thelypteris palustris), dlakava mahovnica (Oxycoccus palustris), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), barjanska vijolica (Viola uliginosa), bela kljunka (Rynchospora alba). Blata (Mlake), razlivno oziroma poplavno območje potoka Rovščice z značilnimi jelševimi, vrbovimi in hrastovimi logi: • večje, skoraj nedostopno poplavno območje potoka Rovščica, pomembno predvsem zaradi ptičjih vrst; • rastišče močvirske krpače (Thelipteris palustris), barjanske vijolice (Viola uliginosa), navadne peruše, ki predstavlja redko vrsto praproti (Matteucia struthiopteris), črnordeče ostrice (Cyperus fuscus), rumenkaste ostrice (Cyperus flavescens), rumenegablatnika (Nuphar luteum); • pomembno ornitološko območje. Glinokop Rova, sekundarni habitat z bujno obvodno vegetacijo in pomembnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami: • območje pojavljanja 23 vrst kačjih pastirjev. Populacija dristavičnega spreletavca (Leucorrhinia pectoralis) je trenutno edina v Sloveniji, za katero obstaja potrditev razvoja; • rastišče okroglolistne rosike (Drosera rotundifolia), kranjske site (Eleocharis carniolica), shuttleworthovega rogoza (Typha schuttleworthii), okroglolistne rosike (Drosera intermedia), navadnega malčka (Centunculus minimus), barjanskega blatca (Lycopodiella inundata), južne mešinke (Utricularia australis), ki je edino znano rastišče v Sloveniji.

Navadna barjevka (Hammarbya Paludosa) je orhideja, ki je v Sloveniji do najdbe v »Češeniških gmajnah veljala za izumrlo in je zato uvrščena na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Nahajališče v Češeniških gmajnah je edino še ohrajeno nahajališče pri nas. Edino doslej znano slovensko nahajališče je bilo potrjeno konec 19. stoletja in je zato veljala za izumrlo vrsto. Bo s Poslovno cono Želodnik zdaj torej dokončno napočil njen konec?

Fotografija zgoraj desno: Avtor: alenka - voda - ribnik bajer- Želodnik - jezerce severno od vasi Želodnik pri Dobu URL: http://www.foto-slovenija.com/galerija/displayimage.php?pos=-356

Slika zgoraj levo

Slika desno

Viri: http://www.domzale.si/okoljeinprostor/projekti/volcjipotok/volcji_potok.pdf
http://www.dobrojutro.net/?stran=novice&tip=11&id=7610

>> Debata




test
30.8.2007,  
test
Povabilo k sodelovanju
30.8.2007, Akvazin 
Trenutno veljavna anketa - in predvsem njeni odgovori - nas je prepričala, da ste akvaristi pripravljeni sodelovati pri nastajanju Akvazina. Zato vas vabimo, da nam pošljete svoje članke/prispevke ...
Študija razkriva selitve...
8.8.2007, Modrih tunov zaradi ribolova vse manj 
Ena temeljitejših študij je razkrila skrivnost selitev modrih tunov, ki naj bi se redno vračali na isto mesto v Atlantskem oceanu. Raziskovalci so preučevali dve populaciji tunov, ki po več let ...
Zasegli in uničili so GS...
21.7.2007,  
Christchurch - Na Novi Zelandiji so v mestu Christchurch inšpektorji agencije "Biosecurity" zasegli in humano evtanazirali 300 GS "Glofish" fuorescentnih cebric od petih akvarist...
Srečanje moderatorjev
19.7.2007,  
Tisti moderatorji, ki še nismo na dopustu, smo se dobili na ledeni pijači, stari mački smo spoznali nova moderatorja, Dr. Feelgooda in Notsheepa (bivši Ernesto), ki sta nas navdušila, kot da se p...
Nov forum o rakih
16.7.2007,  
Novo na Akvazinu - pridobili smo nekaj novih sodelavcev, zadnji moderatorji so Notsheep (bivši Ernesto), dr. Feelgood, Nemesis in redlion (za področje teraristike). Nemesis je prevzel v Diskusijah p...