Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Amazonka
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Amazonka - le kdo ne pozna te največje reke oz. porečja na svetu? Nekaj podatkov o njej nam podaja Bojan Dolenc

Mnoge barvite lepotice iz sveta akvaristike prihajajo iz enega najbogatejših pragozdnih biotopov - porečja Amazonke. Najbogatejše povodje na Zemlji - sama Amazonka je dolga čez 6280 km in ima na stotine pritokov. Glavna struga se začne ob združitvi andskih izvirnih pritokov Rio Ucayali in Maranon v Peruju, konča v Belem ob izlivu v Atlantik, ki je tu širok 300 km. Značilna za to porečje je najbogatejša sladkovodna ribja favna na svetu. Še vedno odkrivajo nove vrste rib, tudi takih, ki so zanimive za akvariste. Voda je mehka, skoraj brez kalcija, prevodnosti 8-70 mikrosiemesov; pH = med 4,0 - 6,5.

http://www.mbarron.net/Amazon/bigmap.htm

Brazil Map

http://www.greatestplaces.org/images/maps/brazilma.htm

Amazon_river_basin.png (30KB, MIME type: image/png)

http://en.wikipedia.org/wiki/Image:Amazon_river_basin.png

Voda se deli v 3 osnovne tipe: kristalne vode, bele vode in črne vode. Najmehkejše so kristalne vode, a še bolj kisle so črne vode, ki so obarvane od taninskih in huminskih kislin, ki nastanejo ob preperevanju pragozdnega listja in korenin; tu je voda kisla do pH 4,0 in v njej primanjkuje tudi makro- in mikroelementov. V njih ni vodnih rastlin in skoraj nič življenja, razen bakterij. Ribe iz teh voda, recimo Rio Negro, živijo v pritokih ali bližnjih močvirjih, kjer se hranijo z žuželkami. v sami črni vodi ni niti komarjev; nasprotje temu so z minerali bogate motne bele vode, kjer pa kar mrgoli rib in življenja, vključno z ličinkami komarjev!

Igarape = pragozdni potoček (v porečju Rio Negro)

V amazonskem »Zelenem peklu«, kot tudi pogosto rečemo pragozdu, so reke glavne življenske »žile«, tu živijo domačini, poteka transport in je največ življenja, tako nad vodo, kot še več pod njo. Ne samo tisoče vrst rib, dvoživk, kač (anakonda) in celo sladkovodni delfini, v pragozdu živi nešteto vrst žuželk (mravlje, metulji), pajkovcev (ptičji pajki), pisanih drevesnih žabic, kuščarjev, ptičev (papige) in sesalcev (netopirji, tapir, lenivec, jaguar, opice).

Pritok Rio Negra v glavni pritok Amazonke Solimoes; tu se združita črna in bela voda

V davnini je bila v bazenu rek Orinoko in Amazonka morska voda z morskimi organizmi. Z dvigovanjem kontinenta in nastankom Andov je prevladala sladka voda, a mnoge morske živali so se prilagodile: tu, pod Andi najdemo tako sladkovodne skate iz rodu Potamotrygon - hrustančnice, sorodne morskim psom, vse do sladkovodnih delfinov: to je slavni boutu - Inia geoffrenis, ki zraste čez 2 m in ima dolg ozek ozobljen kljun, ki ima veliko senzoričnih dlačic, da lažje lovi ribe v pragozdni vodi. Poleg morskega izvora so živali tu edinstvene tudi zato, ker je bil kontinent okoli 70 miljonov let izoliran in preko 80% favne je endemične. Šele po združitvi Srednje Amerike pri Panami so »severne« vrste prodrle na jug. Najbogatejša družina amazonskih rib so karacinidi (Characidae). Najbolj znane so vrste piraj - caribes, v akvariju rdečetrebušna piraja, v Rio Negro živijo tudi rastlinojede piraje, ki jedo sadeže, v Mato Grosso pa recimo »nagubana piraja« - Catoprion mento, ki se hrani z luskami večjih vrst rib! Najbolj znane akvarijske ribe iz te družine pa so vrste neonk: navadna, rdeča neonka, lažna rdeča, črna, zelena neonka itd. Pa tudi vrste teter, recimo cesarska tetra ali pa 3 vrste ognjenoglave tetre (v kristalni vodi živi Petitiella georgiae, v beli vodi Hemigrammus rhodostomus in v črni vodi H. bleheri), in res pisana množica drugih vrst, recimo vrste golšaric, ki občasno skačejo iz vode, pa poševčki, drobnoustke, brizgači, žalovalke, fantom tetre in še bi lahko našteval. Zelo številni so somi oklepničarji. Od številnih talnih vrst oklepnih somičev do velikih vrst pisanih oklepničarjev, ki se hranijo z algami in lesenimi koreninami: Ancistrus, Plecostomus, ... V kolumbskih Andih je ena vrsta prilagodila na plezanje po slapovih s posebno vakuumsko trebušno plavutjo! Trenutno je ta skupina iz družine Loricaridae v akvaristiki zelo iskana in predstavnike prodajajo kar po šifrah od L1 - L500. Sicer je iz te družine somov največja piraiba - zraste do 3m, najmanši pa so parazitski somi, ki živijo v škrgah večjih rib, kot je zloglasni candiru - 2cm velika Vandelia cirrhosa.


Serrasalmus nattereri - foto: Slavko Košir

Poleg skatov, piraj, aligatorjev in ljudožerskih kač anakond je zelo nevarna riba v porečju elektična jegulja, ki je sposobna proizvesti električne sunke napetosti od 300 - 500 voltov! Zelo zanimive so ribe pljučarice, ki edine preživijo sušno obdobje v porečju Orinoka zakopane v blato itd.

Res nemogoče je povedati 1001 ribjo zgodbo iz pragozdnih voda naenkrat! Poleg piraibe domačini radi lovijo za hrano še večjo pirarucu - Arapaima gigas, to je riba črnih voda, ki je ustonoša in vali mladice z velikimi rumenjakovimi mešički v ustih, da odplavajo v negostoljubne črne vode, kjer lovijo kopenske žuželke! Sicer se hranijo domačini celo s pirajami in velikimi ostrižniki, vključno diskusi. Diskusi so poleg listark, bolj znanih pod imenom skalarka, in pritlikavih ostrižnkov iz rodu Apistogramma (recimo vodni pavlinček iz Orinoka) najbolj znani ostrižniki iz Amazonke. Tako diskuse, kot skalarke je prvi znanstveno opisal »naš« avstroogrski ihtiolog iz Dunaja Dr. Johann HECKEL na polovici 19. stoletja! Navadne neonke iz Rio Ucayli - pritok Rio Putumayo (tu živita tudi panda somček in panda ostrižek- Apistogramma nijsseni) in rdeče neonke iz pritokov Rio Negro (tu poleg pravega Hecklovega diskusa živita se ostriž Uaru ura in visokoplavutna listarka Ptreophyllum altum) so odkrili šele na začetku 20. stoletja. Dolgo je bilo nahajališče poslovna skrivnost, saj so prvi izvozniki teh rib na ameriško in evropsko tržišče bajeslovno obogateli. Zgodaj leta 1936 je prvi objavil vest, da so odkrili »najlepšo od vseh akvarisjkih rib«, mladi francoski bankir J.S.Neel, ki si je dopisoval z znanim ameriškim akvaristom Dr. W. Innesom; ribe je uvozil v Pariz znani ribji uvoznik M. Rabaut. Zamajale so temelje hobija in prvih 10.000 uvoženih primerkov v New York se smatra po mnenju Innesa za največji posel v $ v zgodovini akvaristike (zaradi začetno zelo visokih cen kot nove vrste). To ribo je poimenoval po Dr. Wiliamu Innesu Dr. Myers še istega leta 1936 = Paracheirodon innesi!. Rdečo neonko pa je »odkril« znani akvarist Dr. Herbert Axlerod takoj po 2. svetovni vojni na svojem legendarnem iskanju diskusov po Rio Negru. Tu mu je debel katoliški nemški duhovnik pokazal v jarku pod cerkvijo neonke. Mladi indijančki so mu prinesli v pol ure tisoč rdečih neonkic. Za nekaj drobiža. In tisti hip je dojel, da je postal milijonar! Danes je lastnik največje založbe za knjige za male živali in akvaristiko na svetu: Tropical Fish Hobbyst - T.F.H.! Najprej je bila to skrivnost (da so obogateli?), zato je šele 1956 prvi opisal to ribo prijatelj Axelroda Dr. Schultz iz Smithsonijevega nacionalnega inštituta. Žal danes izvozijo za potrebe akvaristike nekaj miljonov rdečih neonk iz porečja Rio Negro. Cele družine na svojih ladjicah lovijo te ribe po odročnih pritokih in jih vozijo več 100km v Manuas v zbirni center, od koder jih z letali izvažajo po celem svetu. Baje vsake pol ure odleti avion, poln boksov tropskih rib, pretežno rdečih neonk. Nedvomno pomemben izvozni artikel Brazilije, k sreči se do neke mere populacije the rib v naravi obnavljajo. A kako dolgo še?

Skupaj z namernim požiganjem pragozda, onesnaževanjem zlatokopov, naftnih družb in kmetijstva grozi tem draguljem pragozda izumrtje v ne tako daljni prihodnosti. Naj živi amazonski pragozd in plavajoči dragulji, ki ga oživljajo!!! Morda bodo te ribe preživele samo v akvarijih ljubiteljev narave širom po svetu?

Foto : Damjan Forjanič




Bojan Dolenc