Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
O pezdirkih
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Čudoviti mečki
Drobnoustke
Malo o gupiju
Skalarke
Ribnik Tivoli
Kongoški rilčar ...
Pezdirki so majhne ribice, ki živijo v naših krajih. Zaradi svoje barvitosti (še posebej v času drsti) so lahko primerna popestritev domačega akvarija, ki pa ne sme biti ogrevan. Več preberite v Bojanovem prispevku.

Pezdirek ali grenčak - Rhodeus sericeus amarus (BLOCH, 1782) je podvrsta vrste R. sericeus (PALLAS, 1776), ki naseljuje srednjo in vzhodno Evropo in vzhodno Azijo; ta rod iz družine krapovcev (Cyprinidae) je dokončno obdelal AGASSIZ, 1835 in vanj uvrstil 7 vrst in podvrst iz Azije in 1 vrsto iz Evrope. Ime izhaja iz »rhodos« = rdeč ; sericeus = svilnat (rdeče svilnat). To je poleg zeta (Gasterosteus aculeatus) naša najlepša in, spomladi, v času drsti, najbarvitejša sladkovodna riba.

V naravi včasih doseže do 9cm, v akvariju le 5-6cm. Ima bočno stisnjeno telo z majhno glavo in terminalnimi drobnimi usti. Po hrbtu je olivno zelen, proti repnemu korenu ima zelenkasto do modrikasto progo; vsaka luska je temneje obrobljena, kot da bi bila ribica prekrita s komaj opazno svilnato mrežo; plavuti so prozorne; boki sijejo v kovinskih odtenkih v vseh barvah, ki jih premore paleta matere narave: vijolični, rožnati, modrikasti, rumenozelenkasti, srebrni itd. Osnovna rožnata barva je v času drsti še izrazitejša, boki še bolj kovinsko mavrično bleščeči in plavuti živo rdeče; skratka poezija, ki je ne premore marsikatera tropska riba! Barvo rib v akvariju lahko še poudarimo s primerno in kvalitetno osvetlitvijo (»true lite«, »marin glo«; »life glo«).

V dobro zaraščenem (rogolist, rmanec, račja zel, ipd.) in osvetljenem akvariju (4l vode na 1 ribo) ga brez težav gojimo pri sobni temperaturi brez prezračevanja, koristi pa notranji ali zunanji filter z srednjemočnim pretokom.

V dovolj velikem akvariju se najbolje počuti v veliki jati, lahko v družbi drugih domačih vrst rib: činkelj in nežic, linjev, koresljev, pisank, ... za odstranjevanje alg priporočamo vodnega polža živorodno kalužnico (Viviparus vivipara) in vrste svitkov (Planorbis).

Optimalna temperatura zanj je okrog 22°C. Je vsejedec, pobira tudi rastlinske ostanke in kakšno algo, a najraje ima tubifekse, enhitreje, vodne bolhe in samooke ter ličinke žuželk.

Pezdirek spolno dozori v 2 - 3 letu starosti; drsti se od aprila do maja v stoječih vodah z muljem in mivko, kjer živijo sladkovodne školjke - potočni škržek (Unio pictorium) ali brezzobke (Anodonta). Školjke je v akvariju skupaj z pezdirki zaradi filtriranja vode težko hraniti, ker so filtratorji in precejajo vodni plankton (enocelične alge, infuzorije - npr. paramecije - in organske delce). Zato je najbolje, da jih gojimo v posebnem akvariju z dovolj debelo plastjo sprane mivke; v času drsti pezdirkov pa jih damo kar v skupinski akvarij tako, da školjko ogradimo od rastlin (da vsega ne »preorjejo«) z celuloidnim obročem - trakom, širokim 3-4cm, ki ga malo zakopljemo v podlago; bolje je dati več školjk, vsako v svojo ogrado. Temperatura v času drsti naj bo med 16-20°C, sicer školjke nekako ne »sodelujejo« in se zarinejo v pesek.

Školjko si izbere najbolj lepo obarvan samček in k njej začne vabiti spolno zrelo samičko, ki ima 40-45mm dolgo nitasto rdečkasto leglico, ki ji visi iz trebuščka, kot kakšen črviček. Ko školjka odpre dotekalno odprtino in zajame vodo, potisne samička vanjo leglico in odloži 2-4 ikre; samček še isto sekundo takoj za njo »spusti« spermo; ko školjka začuti dražljaj, se zapre in pri tem potisne ikre in spermije v škržni prostor, kjer pride do oploditve. Školjke po drsti prenesemo v drug, manjši akvarij in po 3-5 tednih, odvisno od temperature, izplavajo iz školjk že kar nekaj mm velike ribice, ki se takoj začnejo hraniti s planktonom, navpliji artemije ali drobno suho hrano.

Za povračilo »najemnine« sladkovodne školjke »pošljejo« svoje ličinke (glohidije) na ribe, kjer se jim pritrdijo na kožo in nekaj časa pijejo njihove telesne sokove; ko so dovolj velike, pa zapustijo »ribji taxi« in padejo na dno, kjer se preobrazijo v školjke.

Zato je treba biti previden, če školjke iz narave spustimo takoj v akvarij z ribami (poleg glohidij je možnost okužbe s celo vrsto drugih parazitov). Vsekakor so pezdirki zelo primerne in izjemno lepe hladnovodne ribe, ki jih priporočamo vsem akvaristom, posebej začetnikom.

So pa v naravi zaradi onesnaževanja voda in s tem povezanega izginevanja sladkovodnih školjk ogroženi kot vrsta in si zato še toliko bolj zaslužijo vso našo pozornost, skrb in spoštovanje! Prav mi akvaristi se moramo zavzeti zanje!

Bojan Dolenc


Sodelujte v diskusijah na to temo »

Katalog

Rhodeus amarus