Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
BREZ PANIKE O RIBJI TUBERKULOZI
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Bakterijske infekc...
Antibiotiki in bak...
V želji, združiti na enem mestu osnovne podatke o pogojno patogenih mikobakterijah, "globalni grožnji akvaristiki" , podajam tu nekaj do sedaj na Akvazinu že zbranih podatkov in nekaj splošnih informacij o samem povzročitelju te zahrbtne ribje bolezni .

Naš moderator na Akvazinu gumpec je 23.5.02 ob 07:39 v niti "Bolezni, zdravljenje, karantene" v podniti "Ribja tuberkuloza" napisal :
"Kaj ko bi si eden vzel čas (morebiti ti Bojan, ko se ti bo dalo in bi napisal osnovne podatke o ribji TBC - tiste, ki bi bili zanimivi tako za javnost kot tudi akvazinovce, ki diskusij do sedaj morebiti niso preveč spremljali...GUMPY ".

Bolezen z imenom ribja tuberkuloza je bila prvič opisana na tuberkulotičnih kožnih razjedah krapov v majhnem jezeru v Franciji (Bataillon, Dubard & Terre, 1897 - "Un nouveau type de tuberculose ") , kamor se je iztekala odpadna voda iz sanatorija, kjer so zdravili tuberkulotične paciente. Vendar pa bolezen ni humanega izvora, kot so takrat sprva zmotno mislili, temveč so številne vrste mikobakterij prosto razširjene v naravi. Mycobacterium marinum je opisal Aronson leta 1926 na mrtvih ribah v živalskem vrtu v Filadelfiji.

Mikobakterije iz rodu Mycobacterium so zelo sorodne nesporogenim po Gramu pozitivnim bacilom, kot so bacil davice, listerije in nokardioze (Nocardia asteroides) - ta zadnja tudi povzroča obolenja pri akvarijskih ribah, predvsem iz družine karacinidov, ki so podobna ribji tuberkulozi. Mikobakterije so odporne na kisline in alkohol in prenesejo dalj časa izsušitev in slabe pogoje.

Rod Mycobacterium šteje okoli 70 znanih vrst, večina jih živi v naravi in niso patogene. So aerobni nesporogeni bacili, široki 0,2 - 0,4 mikro-m in dolgi 2- 10 mikro-m. Delimo pa jih na patogene (povzročajo bolezni), pogojno patogene in nepatogene vrste. Runyon jih je razdelil dodatno glede na hitrost rasti in izdelovanje pigmenta na hitro-rastoče - zrastejo na gojišču v manj kot 7 dneh - (M. fortuitum ) in počasi-rastoče - pa v dalj časa. Glede na izdelovanje pigmenta ločimo: fotokromogene, ki izdelujejo pigment na svetlobi (M. marinum in M. kansasii); skotokromogene izdelujejo pigment v temi (M. scrofulaceum) in nefotokromogene, ki ne izdelujejo pigmentov (kompleks M. avium- intracelulare ). Danes pri identifikaciji upoštevajo še optimalno temperaturo gojenja (25°C - atipične mikobakterije ; 37°C - patogene človeške: M. tuberculosis, M.bovis, M. africanum. M. microti in M. leprae; 42°C - ptičje tuberkuloze - kompleks M. avium-intracelulare) in biokemične lastnosti.

Nas akvariste, terariste in ljubitelje domačih živali zanimajo predvsem pogojno patogene mikobakterije:

Mycobacterium marinum (napada ribe, dvoživke, plazilce),
M. fortuitum (ribe, dvoživke),
M. chelonae (želve),
M. avium kompleks (ptiče),
M.gordonae (sesalce),
M. kansasii (sesalce),
M ulcerans

Pogojno patogene mikobakterije so še : Mycobacterium abscessus, M. alvei, M. asiaticum, M. aurum, M. bohemicum, M. branderi, M. brumae, M. celatum, M. chubense, M. confluentis, M. conspicuum, M. cookii, M. flavescens, M. gadium, M. gastri, M. genavense, M. gordonae, M. goodii, M. haemophilum, M. hassicum, M. intracellulare, M. interjectum, M. heidelberense, M. lentiflavum, M. malmoense, M. microgenicum, M. mucogenicum, M. neoaurum, M. nonchromogenicum, M. peregrinum, M. phlei, M. scrofulaceum, M. shimoidei, M. simiae, M. smegmatis, M. szulgai, M. terrae, M. thermoresistabile, M. triplex, M. triviale, M. tusciae, M. vaccae, M. wolinskyi, M. xenopi - ...

Pogojno patogene mikobakterije so tipične zoonoze, ki se lahko prenašajo iz živali na človeka, imenujemo jih atipične mikobakterije, ker resno ogrožajo samo ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Pri zdravih ljudeh občasno in zelo redko povzročajo lažje, komaj opazne, simptome - med ljudmi samimi se ne prenašajo naprej. Potencialno lahko povzročijo pljučno tuberkulozo (M. kansasii in kompleks M. avium), diseminirano mikobakteriozo (M. fortuitum in M. avium intacelularae) in kožne granulome (M. marinum, M. fortuitum, M. ulcerans ). Za zdrave ljudi torej niso posebej nevarne, še posebej, če to nevarnost primerjamo s potencialno nevarnostjo, ki jo glede možne okužbe predstavljajo druge domače živali: mačke, psi, ptiči, mali goldalci (toksoplazmoza, leptospiroza, listerioza, bruceloza, ornitoza = psitakoza, tularemija, erlihijoza, salmoneloza, bolezen mačje opraskanine = Bartonella henselae, glivice, gliste, itd).
Mirno lahko poudarimo, da so glede nevarnosti morebitne okužbe nas samih, akvarijske ribe daleč najbolj varna domača žival! Statistika pravi, da je recimo v ZDA pogostost okužbe z atipičnimi mikobakterijami samo 0,27 potrjenih primerov na 100.000 pacientov (to je neprimeno manj, kot za druge vrste zoonoz). Bolezni rečejo pogosto priljubljeno: "fish tank granuloma (akvarijski granulom), swimming pool granuloma (bazenski granulom), fish fancier's finger (akvaristovi prsti)."

Rizična skupina za to bolezen so poleg bolnikov z oslabljenim imunskim sistemom še delavci v javnih akvarijih in ribji predelovalni industriji, ribiči in akvaristi. V Sloveniji smo že imeli nekaj registriranih primerov takih okužb, verjetno pa veliko primerov ni zabeleženih, saj se simptomi na rokah in prstih pogosto sami pozdravijo. Včasih pa lahko pride do komplikacij na grlu, očeh, drugih občutljivih organih in v takih primerih je lahko nezdravljena okužba smrtna. Na srečo so ti primeri res redki. Zanimivo je tudi, da z umetno okužbo z atipičnimi tuberkulozami zdravijo zadnje čase alergije ali rakave bolezni, da tako izzovejo "zaspan" imunski sistem. Torej vidimo, da ne gre za posebej nevarne infekcije, saj vrste mikobakterij ribje tuberkuloze ne prenašajo telesne temperature človeka in povzročajo le lokalne granulome. Vseeno je potrebna previdnost ob vsakem delu v akvariju ali z ribami in ne dajajte rok v vodo, če imate kakšno ranico ali poškodovano kožo! Med delom v akvariju lahko zaščitimo roke z gumijastimi rokavicami, nikoli ne pijemo vode iz akvarija, po delu si razkužimo roke z medicinskim milom, Asepsolom ali kakšnim drugim primernim razkužilom (Lekarna).

Vendar je problem drugje : ribe nam umirajo v akvarijih, še posebej tiste ribe od domačih gojiteljev, ki še niso bile nikoli v stiku s to "kugo" in niso dovolj prekužene. Čim pridejo okužene ribe v stik z neokuženimi, pride do katastrofalnih poginov, znani so primeri, da so poginile akvaristom, rejcem ali večjim gojilnicam v Evropi praktično skoraj vse domače ribe lastne vzreje zaradi neprevidnega vnosa visoko invazivnega farmskega soja bacila ribje tuberkuloze, ki običajno izvira iz azijskih farm cenenih okrasnih rib.
Za tako neugodno stanje so vzroki znani: množična farmska vzreja rib izključno v profitne namene, nestrokovno delo in neetično delo z ribami, nestrokovna preprodaja rib, kjer je važen samo dobiček; karantena in minimalni pogoji za oskrbo rib pa so papirnati pojmi, ki se jih redko upošteva. Običajno sladkvodne ribe na farmah hranijo s cenenimi ostanki morskih rib (ribja industrija) in tako se prenašajo parazitske vrste Mycobacterium, Nocardia, Ichthyophonus hofferi, Aeromonas, Vibrio, Salmonella in številne druge nevarne bolezni.
Nekatere vrste rib so še posebej občutljive : labirintovci - pritlikavi nitkarji = Colisa lalia, C. chuna ; čokoladni guramiji, vrste rajskih ribic in divjih bet; umetne pasme živorodk; pritlikavi ostrižniki iz rodov Microgeophagus in Apistogramma , činklje - Botia macracanthus in sorodstvo, avstralske mavričarke, malavijske ustonoše, nekatere vrste južnomaeriških karacinidov - tetre (veliko karacinidov je okuženih tudi s sorodno nokardiozo) in še veliko drugih, tudi morskih ali somorničnih vrst rib.

Velik problem v praksi je, da so zunanji, vidni simptomi zelo različni, netipični. Značilno je. da ribe poginajajo počasi, v daljših časovnih intervalih, ena za drugo. Gre za kronične okužbe ali za akutno obliko okužbe (je najbolj nevarna za prenos); obolele ribe lahko imajo zunanje znake bolezni, ali pa tudi ne! Najbolj pogosti simptomi pri akvarijskih ribah:

  • riba nima apetita ali celo "pljuva" hrano (je ne more pogoltniti),
  • so shujšane, nemirne, plavajo posebej na dnu,
  • ali nasprotno - so napihnjene, dobijo trebušno vodenico,
  • značilno za nekatere vrste, kot npr. ostrižniki je, da ne zrastejo do normalne veliksti (ostanejo "zacuknjene"),
  • ne razvijejo sekundarnih spolnih znakov,
  • imajo razjede, krvave odprte rane po koži, običajno na bokih ali za glavo,
  • zelo pogoste so odprte krvavordeče okrogle rane po telesu, velike lahko do pol cm,
  • pogosto so bolj temno ali svetlo obaravne,
  • pogosto imajo ukrivljeno hrbtenico,
  • v bolj napredni fazi eno- ali dvo- stranska eksoftalmija (exophthalmia ) = izbuljene oči.

Poleg opisanih netipičnih simptomov lahko že z lupo potrdimo utemeljen sum na bolezen, če umrlo ribo raztelesimo - notranji organi so posuti s sivimi pikami ("sand paper efekt ").


Splošna notranja patologija pri tej bolezni je zelo značilna = sivo-bele razjede različne velikosti po vseh notranjih organih; najbolj so prizadete ledvice in jetra, pa tudi vranica, mezenterij, želodec, črevo, srce, peritonej, škrge in drudi organi. Nekatere razjede imajo lahko v centru temnorumene ali rjave "pike" v sredini. Simptomi so podobni nokardiozi ali ihtiofonozi, zato je nujna dodatna preiskava - gojenje na umetnih gojiščih in mikroskopsko barvanje patogenov.
Histopatologija in diagnoza je ista, kot pri človeški tuberkulozi, draga in zahtevna!
Mikobakterije so paličaste hitro kislinske bakterije, ki jih "pobarvamo" po znanem ZIEHL- NEELSEN-u. Bistveno je ločiti Mycobacterium od Nocardie, ki ni tako počasna in občutljiva na gojišču krvnega agarja. Veliko izkušenosti je treba, da se ta dva rodova loči med seboj. Natančna diagnoza je težka in se dela še "podteste"; začne se s koncentriranjem patogenov: najbolje je vzeti za to jetra ali ledvica; tkivo se raztopi v 4% NaOH za 30 minut pri 25°C; to se nato centrifugira, supernatant se raztopi v sterilni aqua dest. in se ga nevtralizira s 6% HCl. Nato se še večkrat to spere s steril. H2O in centrifugira. Čisti material se nato uporabi za mikroskopsko barvanje ali za gojenje na gojišču.

ZIEHL NEELSEN : koncentrat barvamo s karbolfuksinom - PRI ODPRTEM OKNU :

  • objektnik rahlo segreješ s plamenom, da se preparat počasi suši
  • 3 minute segrevaš in paziš, da se preparat povsem ne posuši
  • 1 minuto ohlajaš in nato dodaš karbolfuksin
  • spereš pod vodo
  • daš v kiveto s solnokislinskim alkoholom za 60 sekund
  • spereš pod tekočo vodo
  • barvaš po LÖFERJU z metilenskim modrilom = 1:5 razredčeno z dest.H2O - 3 minute
  • spereš z dest. H2o in posušiš na zraku
  • dodaš na preparat kapljico razredčenega (v ksilolu) kanadskega balzama + krovno stekelce + lahko polakiraš
  • bakterije tuberkuloze so samo rdeče obarvane , ostale bakterije in tkivo pa modro!

Kako ukrepati ob sumu ali potrditvi okužbe z ribjo tuberkulozo v akvariju:

  • v okužen akvarij ne dodajamo, niti odvzemamo nobene ribe!
  • temperaturo znižamo na 24-25°C
  • uporabimo splošno dezifenkcijsko sredstvo za akvarij, naseljen z ribami, kot je dobri stari FMC, formaldehid ali hipermangan (sol ne pomaga, saj je bolezen primarno morskega značaja ..."marinum")
  • v tem primeru bi bila kljub negativnim vidikom smiselna uporaba UV sterilizacijskega filtra,
  • vsakodnevno skrbimo za higieno v akvariju: odstranimo vse polže in po možnosti tudi podlago v akvariju ali pa podlago čim pogosteje čistimo s "čistilcem peska", da odstranjujemo iz akvarija bacile.

V hrano ribam dodajamo vsakodnevno vitamine in po možnosti betaglukan ali druge pospeševalce imunskega sistema rib ("Immunal ") ...
Ribe lahko poskusimo zdraviti v posebnem karantenskem akvariju, matični akvarij pa medtem povsem razkužimo in na novo uredimo z neokuženimi materiali ...
V starejši literaturi priporočajo za primer ribje tuberkuloze nujno uničenje vsega živega v akvariju (ribe, polže , rastline - usmrtimo in damo v razkužilo), pesek, akvarij in vso opremo razkužimo ali steriliziramo! Kot razkužilo je dober 2% Virkon S ali pa 70 % izopropilni alkohol (pozor, eksplozivno!).

Danes obstaja teoretična možnost zdravljenja, a postopek je dolgotrajen in drag , primeren samo za profesionalce ali v sodelovanju z veterinarjem ali ustreznim strokovnjakom. Uporablja se druge antibiotike kot za človeško tuberkulozo. Pred leti so veliko uporabljali v akvaristiki z dokaj slabimi rezultati sledeče antibiotike: izoniacid, kanamicin, streptomicin, eritromicin; Antibiotike dajemo istočasno kombinirano v vodo in v hrano; najboljša je kombinacija enega ali 2 kombiniranih v vodo, enega pa v hrano.
Antibiotiki v vodo : kanamycin = 2g/ 100 l za 2 tedna: streptomycin = 3 g/ 100 l za 2 tedna
Antibiotiki v hrano : izoniacid = 10 mg/kg dnevno v hrano ; eritromycin =100 mg /kg telesne teže ribe v hrano dnevno za 21 dni ali kanamycin = 20 mg/kg ribe za 21 dni.

Ker so sevi M. marinum odporni na antibiotike izonoacid, streptomicin, in para-aminosalicilna kislina, za zdravljenje ljudi, okuženih z atipičnimi mikobakterijami uporabljajo etambutol, rifamicin, tetracikline, trimetoprim - sulfametoksazol (TMP-SMX), klaritromicin in levofoksacin .
Zdravljenje lahko traja tudi od pol leta do leto in pol! Zdravila je treba dajati še 3 - 4 tedne po prenehanju vidnih znakov bolezni.

Nestrokovno zdravljenje pa lahko samo prispeva k vzgajanju na zdravila rezistentnih sojev bakterij, ki si to lastnost med seboj hitro izmenjavajo in tako ogrožamo varnost celotnega človeštva. Iz navedenih razlogov se številni strokovnjaki nagibajo k temu, da je najbolje okužene ribe humano evtanazirati, strokovno razkužiti in začeti znova z neokuženimii ribami. Tu nastopi vedno večji problem, kje sploh dobiti zdrave ribe.


Edina možnost je graditi mrežo odgovornih pravih akvaristov, rejcev, ki bodo prodajali naprej samo preverjeno zdrave ribe. To še posebej velja za na ribjo TBC občutljive vrste rib, kot so nekateri nitkarji, divje bete, kili ribice, mavričarke, vodni pavlinčki, itd... Takih rib nikoli ne kupujmo v zootrgovinah, samo pri preverjenih rejcih - pravih akvaristih. Nikoli ne mešajmo doma vzgojenih rib z ribami sumljivega izvora (praktično vse v zootrgovinah kupljene ribe). Če je možno, imejmo tudi sami doma karanteno za novo kupljene ribe. Od naše osveščenosti je odvisno, ali bodo naše ribe še naprej trpele in poginjale, številni razočarani akvaristi pa bežali ven iz hobija, ali se bomo vendarle odločili, da se temu nevzdržnemu stanju skušamo upreti. Od tega, ali bomo v prihodnosti v tem uspeli ali ne, je po prepričanju številnih akvaristov po vsem svetu odvisna usoda in prihodnost našega sicer tako lepega hobija - akvaristike in teraristike kot take.

Viri : Doc. dr. Manica Müller - Premru: "Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo", poglavje 31, MIKOBAKTERIJE, Ljubljana - Medicinski razgledi - 2002

http://members.optushome.com.au/chelmon/Myco.htm
http://www.akvazin.com/diskusije/default.cfm?Nit=8&Tema=115&Page=1
http://www.akvazin.com/diskusije/default.cfm?Nit=8&Tema=116&Page=1
http://www.akvazin.com/diskusije/default.cfm?Nit=8&Tema=1011&Page=1
http://www.akvazin.com/diskusije/default.cfm?Nit=18&Tema=783&Page=1

Cepivo za ribjo TBC !
1.1.2005,

Veterinarji so preizkusili novo cepivo proti patogenu Mycobacterium marinum. Na " Department of Biomedical Sciences and Pathobiology, Virginia-Maryland Regional College of Veterinary Medicine" so naredili cepivo, ki ima osnovo na bakterijskem genu Ag85A in ga testirali na ribi vrste Morone saxatilis, to je zobčasti ostriž imenovan progasti brancin, ki je sicer znana "športna riba" ob ameriških obalah, a je izjemno občutljiv na ribjo tuberkulozo (http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol7no5/pdf/rhodes.pdf). Cepljene ribe so ostale odporne na okužbo še 90 dni po prvi vakcinaciji. Ker za to tudi v akvaristiki žal že kar preveč "domačo" bolezen ni učinkovitega zdravila, upamo, da bo cepivo kmalu uporabno in dostopno tudi za področje t.i. "okrasnih" (Ornamental) rib. Več o tem bo izšlo več : Pasnik DJ, Smith SA. (2005) - Immunogenic and protective effects of a DNA vaccine for Mycobacterium marinum in fish. Vet Immunol Immunopathol. 2005 Feb 10;103(3-4):195-206.

Slovenski prispevek k ribji TBC
23.5.2005,

Slovenski strokovnjaki iz Univerze v Ljubljani so analizirali 35 okuženih akvarijskih rib z uporabo različnih metod, vključno z barvanjem po Ziehl - Neelsen-u, po metodi PCR -RFLP (Polymerase Chain Reaction Restriction Fragment Length Polymorphism ), gojenju kultur in po analizi imenovani "Hain Life Science's GenoType Mycobacterium". Izkazalo se je, da je bilo okuženo z ribjo tuberkulozo (Mycobacterium) kar 29 od 35 preiskanih rib! 7 rib je bilo okuženih z Mycobacterium fortuitum; 6 z M. gordonae; 6 z M. marinuim, 3 z M. chelonae in 1 z M. peregrinum; 5 z neznano vrsto rodu Mycobacteruim in 1 okužba je bila verjetno kombinacija 2 vrst. Na Akvazinu smo že res veliko poročali o teh okužbah, med drugim tudi v članku tule : "Brez panike o ribji tuberkulozi", pa tudi v diskusijah. Gre za zoonozo (ribja TBC je ena redkih bolezni, ki se jih lahko nalezemo od ri , strokovnjaki menijo, da so še posebej pogosto okužene uvožene akvarijske riba iz ribjih farm. Tudi pri nas je bilo že nekaj registriranih primerov okužbe med akvaristi. Na sliki desno se vidi značilne granulome na notranjih organih mrtve pajčolanke. Glej tudi : Pate M, Jenčič V, Žolnir-Dovc M, Ocepek M (2005) - Detection of mycobacteria in aquarium fish in Slovenia by culture and molecular methods. Diseases of Aquatic Organisms, Apr 6: 64, 29-35.

Ribja TB v akvarijih na Češkem
5.9.2006,

Znanstveniki iz Veterinarskega Inštituta Brno na Češkem so analizirali vzorce iz domačih akvarijev in iz akvarijev profesionalnih gojiteljev akvarijskih rib in odkrili prisotnost različnih bacilov rodu Mycobacterium v 18 od 42 vzorcev, vzetih iz 19 rib. Gre torej za dokaj visoko "incidenco". Vrste Mycobacterium so našli celo v sami akvarijski vodi, kar 75,4% pregledanih vzorcev je bilo pozitivnih. Nekatere vrste tega rodu so patogene za ribe in povzročajo lahko kronične in težko ozdravljive infekcije, vrsta Mycobacterum marinum pa povzroča ribjo tuberkulozo, ki se lahko kot zoonoza prenese tudi na akvarista ("akvarijski granulom" - "fish tank granuloma" ). Nadaljna raziskava izoliranih mikobakterij je na presenečenje tima odkrila veliko vrst atipičnih mikobakterij, kot so: M. fortuitum, M. flavescens, M. chelonae, M. gordonae, M. terrae, M. triviale, M. diernhoferi, M. celatum, M. kansasii in M. intracellulare (M. kansasii je endemična vrsta tudi v naravnih vodah na Češkem). Tim raziskovalcev je zapisal : "Prisotnost drugih (kot. M. marinum) potencialno patogenih vrst mikobakterij v zdravih ribah, akvarijski vodi in akvarijskih nevretenčarjih, kot so raki in polži, je kar visoka. Mikobakterije iz akvarijev so možen vir okužbe za druge akvarijske ribe in akvariste ali prodajalce rib z oslabljenim imunskim sistemom."

TubercD7.jpg

tuberkli Mycobacterium marinum v jetrih okužene akvarijske ribe

foto: Bassleer,Gerald -

Glej : Beran V, Matlova L, Dvorska L, Svastova P, Pavlik I (2006) - Distribution of mycobacteria in clinically healthy ornamental fish and their aquarium environment. Journal of Fish Diseases. 2006 Jul;29(7):383-93.

Journal Cover

July 2006 - Vol. 29 Issue 7 Page 383-444




Slika desno zgoraj : elektronsko - mikroskopski posnetek patogene bakterije vrste Mycobacterium marinum, sodobne ribje kuge akvarijskih rib.

SLIKE

Bojan Dolenc

Sodelujte v diskusijah na to temo »

Galerija slik