Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
RIBJA GENETIKA
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Kot o živalski etiki, se premalo piše tudi o - genetiki . Verjetno je eden od problemov to, da profesionalci v glavnem ne sodelujejo na raznih forumih. Torej si lahko le želimo, da bo kdo s praktičnimi izkušnjami posredoval kakšno koristno informacijo. Genetika je področje, kjer se tudi največji strokovnjaki učijo celo življenje . Ni tako težko priti do teorije (ki je pa kar zahtevna), težko je priti in kronično primanjkuje "povratnih informacij" .

OSNOVE VZREJNE GENETIKE

Prvi znanstvenik, ki je povezal in naredil sintezo Darwinove evolucijske teorije in Mendlove genetike, je bil DOBZANSKY, Theodosius (1900-1975) . Dokazal je, da je za proces evolucije bistvena genska različnost (variabilnost ali diverziteta) med osebki iste vrste .
Celotni genski zapis osebka imenujemo genotip, njegov kasnejši dejanski izraz v okolju pa fenotip. Lastnosti vsakega živega bitja so zapisane v njegovem genotipu v nukleotidnih zaporedjih deoksiribonukleinske kisline (DNK). Delčku DNK, ki določa določeno lastnost, pravimo gen , ki je nameščen na delu kromosoma, imenovan lokus . Po 2 zapisa (vsak je v posamični kromatidi) sta "identična" , en par izvira od očeta, drugi od matere ; nista pa vedno "identična", saj geni nastopajo v različnih oblikah, imenovanih aleli, ki dodatno povečujejo gensko različnost. Diploidni osebek ima torej za vsak genski lokus 2 alela (enega od očeta, drugega od matere). Če sta alela pri vseh osebkih populacije enaka, je lokus monomorfen, če pa sta različna, je polimorfen. Posamezen osebek je za polimorfen lokus lahko homozigoten (oba alela sta enaka) ali heterozigoten (alela sta različna). Monomorfni lokusi so vedno homozigotni.
Več kot je heterozigotnih lokusov, večja je genetska različnost. Le ta v populaciji ni stalna, ampak se spreminja zaradi delovanja selekcijskih pritiskov iz okolja , zaradi genskega pretoka ali zaradi "genetskega drifta". V populaciji z majhno efektivno velikostjo se pojavljajo mehanizmi, ki zmanjšujejo genetsko različnost : "učinek osnovatelja" (founder effect) , "ozko grlo" (bottleneck), "genetski drift" in "oplojevanje v ožjem sorodstvu".
Pri "učinku osnovatelja" populacija izvira le iz nekaj osebkov , ima šibek genetski bazen (genetic pool) , saj nima vseh alelov povprečne populacije , ima bolj genetsko mlakužo (gene puddles). "Ozko grlo" nastane, če se populacija močno zmanjša; s tem v zvezi govorimo tudi o viabilnosti populacije (mora imeti dovolj velik genetski bazen, da lahko dolgoročno obstane). Naključni spremembi v frekvenci genov v majhni populaciji pravimo "genetski drift".
V akvaristiki pa je ključno predvsem oplojevanje v ožjem sorodstvu ali "inbreeding", genomi partnerjev so si tu precej podobni (homozigotnost !) , posledica je vedno veliko zmanjšanje genetske variabilnosti in inbridna depresija . Takšni osebki imajo gledano evolucijsko bistveno zmanjšano možnost preživetja.
V naravi se živali in vse vrste inbridinga aktivno izogibajo, saj obstajajo močni naravni mehanizmi, ki to preprečujejo. Žal je človek pri ustvarjanju pasem inhibiral ali preprečil delovanje teh naravnih mehanizmov, saj je inbriding osnova ustvarjanja umetnih pasem ... vidimo torej , od kje izvirajo številne dedne bolezni pasemskih živali . Rešitev takega "bolnega" homozigotnega stanja (habsburžanski efekt Laughing) je genski pretok - križanje z osebki iz drugih populacij, po možnosti naravnih, z osebki s čim bolj heterozigotnim genomi . Temu pojavu biološko rečemo križanje z osebki iz različnih populacij ali "outbreeding". Izkušnje žal kažejo, da v takšnih primerih včasih lahko dobimo hibride z manjšo plodnostjo in manjšo viabilnostjo. Klub temu je "avtbriding" najboljši način, da odstranimo iz izrojene populacije alele, ki so krivi za inbridno depresijo , ki povroča različne dedne bolezni.

Vzreditelji se moramo vprašati , kako je sploh prišlo do vseh sicer na oko lepih, a problematičnih umetnih pasem ?
Določene mutacije se sicer pojavijo spontano; večino pa nekateri gojitelji "sprovocirajo" z uporabo UV in X gama žarkov ali pa z "jedrnimi strupi" (mutageni).
Sledi pa vzdrževanje "čistokrvnih" stabilnih homozigotnih genetskih linij z nepretrgano zlorabo "inbreedinga" : to je parjenja med brati in sestrami ali starši in otroki ! Se spomnite zgodb o degeneriranih kraljevičih in princeskah iz srednjega veka ?

Zakoni genetike veljajo za vsa živa bitja enako - od virusov, bakterij do človeka .
V genetiki se označuje starševsko generacijo z oznako P (parental generacija). Vse iz tega izhajajoče generacije se označuje z oznako F (filial = hčerinska generacija). Prva hčerinska generacija je tako F1, druga F2, ... genetsko stabilni ali identični osebki so homozigotni, različni pa heterozigotni...recimo psa, ki je homozigoten, označimo z AA BB RR .
1. Mendlov zakon : vsi potomci F1 generacije so enaki glede na pregledane značilnosti...
2. Mendlov zakon: v F2 generaciji niso vsi osebki enaki, ampak se ponovijo lasntosti P generacije...
Primer : če recimo križaš albino samca z naravno samico (P), dobiš v F1 generaciji vse mladiče naravne ; v F2 generaciji pa dobiš samo 75 % naravnih, 25% pa albino...
Pomembno je, kdo od staršev nosi dominantne, in kdo recesivne gene.
3. Mendlov zakon o neodvisni razporeditvi pravi nekako takole : če križamo dva osebka, ki se razlikujeta v 2 lastnostih, bo prišlo v F2 generaciji do oddelitve (še 2 osnovnih lasnosti) v razmerju 9:3:3:1 , če so seveda podedovane lastnosti locirane na različnih, nehomolognih kromosomih in so popolnoma dominantne.

Poglejmo za primer recimo ribico divjega gupija in umetnega belega gupija (kjer navidez izgleda, da je bela barva enotna, stabilna lastnost). Analiza pokaže, da so vendarle beli "sestavljeni" iz dveh prvotnih oblik.
Križamo belega gupi samca z normalno divjo samičko : vse mladice F1 generacije so enake divje obarvanosti , ker je belo recesivna lastnost . Sedaj sparimo eno F1 samičko + F1 samčka in dobimo ne 75% divjih +25% belih, ampak 9% divjih : 3% blond : 3% modrih: 1% belih (dihibridno dedovanje). Pojavili so se torej "od nikjer" blond in modri gupiji ? ... te nove barve lahko z inbridingom pri gupiju postanejo stabilne - homozigotične!
Ti novi gupiji vendarle niso čisto "novi" : so povsem identični znani modri pasmi (RR) in blond pasmi (BB) .
Vidimo, da je lastnost belo v bistvu vsota : modro + blond !
Podobne barvne kombinacije so recimo pri diskusih, kjer imamo celo vrsto dihibirdnega dedovanja in nešteto variant. Za kaj se gre, lahko veš samo, če poznaš "RODOVNO KNJIGO" - genetski zapis za več generacij nazaj za oba partnerja, vse drugo je ruska loterija .
Prava težava se začne,. če parimo ribe s 3 različnimi lastnostmi (3 alelomorfni geni) : dobimo kombinacijo : 27 : 9 : 9 : 9 : 3 : 3 : 3 : 1 (divji:blond:moder:albino:bel:albino-blond:albino-moder:albino-bel).

Vir : dr. Boris Kryštufek - OSNOVE VARSTVENE BIOLOGIJE ;
Hutchinsonov PRIROČNIK ZNANOSTI .

Klasična Mendlova stran genetike je MendelWeb tule :

http://www.mendelweb.org/

Za začetnike je tudi tale stran :
http://raven.umnh.utah.edu/

_____________________________________________________________

Bojan Dolenc , www.aqua-vita.si