Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Alge v morskem akvariju
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Na zadnjem srečanju morskih akvaristov 20. 05. 2004 v Ljubljani (Krona - 25 "slanih" akvaristov) je kolega Bojan Jerina povedal zanimivo primerjavo med tropskimi koralnimi morji in našim Jadranskim morjem - naše ima značilen vonj (po algah ali "jodu") , tropska morja so presenetljivo brez vonja . Tam ni videti alg ; vendar pa so koralna morja področje največje primarne biološke produkcije na svetu , fotosintezo izvajajo simbiontske alge, "skrite" v koralah in drugih nevretenčarjih, imenovane zooksantele .

VILIA ALGA - ALGE V MORSKEM AKVARIJU - zaželjene in nezaželjene .

V morskem akvariju igrajo alge izjmeno pomembno vlogo, tako v dobrem , kot v slabem smislu . Neizbežno gre vsak na novo zagnan morski akvarij skozi t.i. "ciklus alg" , katerega končni cilj je običajno dobra rast in optimalno uspevanje simbiontskih zooksantel (Zooxanthellae) in apnenih rdečih oz. vijoličnih koralinskih alg in včasih rdečih grmičastih makroalg ali sifonalnih zelenih alg iz bogatega rodu Caulerpa . Preden se to zaželjeno biološko ravnotežje vzpostavi , pa gre akvarij pogosto skozi fazo nezaželjenje prekomerne rasti rjavih kremenastih alg , rdečih ali zlatorjavih sluzastih "smrdljivih" modrozelenih cepljivk ali cianoficej, zlatorjavih strupenih dinoflagelatskih alg ter zelo nadležnih nitastih zelenih alg, ki lahko v kratkem času prerastejo predmete , ozadje in celo žive mehke ali trde korale . Poleg nezaželjenih steklenih vetrnic iz rodu Aiptasia in rjastih strupenih vrtinčarjev (Convulvotriloba retrogemma) , so opisane alge velika preglavica v novem ali biološko neuravnoteženem akvariju, ki lahko povzroči celo pogin rib in nekatere so tudi zelo strupene , recimo dinoflagelatska zlatorjava želatinasta prevleka vrste Gambierdiscus toxicus povzroča pogin sicer tako iskanih in koristnih polžev iz rodu Turbo . Temu "algnemu problemu" pravijo morski akvaristi "vilia alga" - izraz izhaja od starih Rimljanov, ki so tako označili osebo, ki so jo zaničevali ; pomeni "bolj ničvreden, hudoben, kot morska sluz" ! Vendar se zato mnogi akvaristi alg preveč bojijo . Dejansko pa je večina vrst alg ne samo izjemno koristna in dekorativna, da o lepo zaraščenem akvariju s koralinskimi algami in lepo obarvanimi koralami ne govorimo , danes velja za eno najboljših metod naravnega filtriranja morskega akvarija t.i. "algni filter" , v katerem s pomočjo makroalg uspešno odstranjujemo odvečne nitrate in fosfate iz akvarijske vode. Posebno poglavje je zeleni fitoplankton, recimo Nannochloropsis ali Tetraselmis, , ki ga gojimo posebej kot hrano za brakične kotačnike (golidice - Brachiounus) , ki so hrana mladicam rib in ličinkam kozic, pa tudi najboljša naravna hrana za mnoge nevretenčarje, filtratorje v akvariju. Nekatere vrste alg tudi izločajo v vodo snovi, ki so koristne za nevretenčarje in zdravje rib - vemo, da ribe v takem biološko zdravem akvariju nikoli ne zbolijo, celo če vnesemo po nemarnosti vanj okužene in bolehne ribe. Take so recimo nekatere rdeče alge, ki kopičijo v sebi, a kasneje tudi odddajo halogene elemente, predvsem brom in jod ; to preprečuje živalim, da bi se hranile z njimi, istočasno delujejo naravne snovi, ki jih oddajajo, baktericidno, fungicidno, antiparazitsko , pa tudi alelopatsko - preprečujejo rast drugih, manj zaželjenih vrst alg . Alge na splošno izločajo v okolje vitamine, polisaharide, beljakovijne, encime, DNA, RNK, fenole in druge vitalne bioelemente . Zaradi teh snovi včasih obarvajo vodo rahlo rjavkasto. Poleg tega porabljajo odvečen CO2 in sproščajo kisik, s čimer dvigujejo pH in redox potencial vode. Vidimo, da je od izjemnega pomena, da imamo akvarij naseljen s pravimi vrstami alg.
Dejavniki, ki bistveno vplivajo na rast alg v akvariju , so : slanost, alkalnost in pH vode, konc. CO2, nitrat , fosfat , kalcij, magnezij, silikat , kalij ,helatni mikroelementi : jod, stroncij, molibden, železo, mangan, žveplo, kobalt ...; vitamini ; svetloba, vodni tok , temperatura ...

rdeča makroalga Erythrophyllum sp.

Med alge prištevamo mikroskopsko droben fitoplankton pa do orjaških sargaških halog , do 50 m dolgih. Vendar alge niso zgolj "preproste vodne rastline", sodijo v prva 3 kraljestva od 5 živečih organizmov :
MONERA - enocelični prokarionti (brez celičnega jedra) , avtotrofi ali heterotrofi
PROTISTA - enocelični ali preprosti mnogocelični eukariont (s celičnim jedrom)i , avtotrofi ali heterotrofi
PLANTAE - mnogocelični eukariontski avtotrofi
(ostali dve skupini, kamor alge ne sodijo, sta FUNGI- gljive in ANIMALIA - živali ).

Slika : v biološko uravnoteženem akvariju je ozadje in živo kamenje poraslo s koristnimi lepimi rdeče - vijoličnimi apnenimi koralinskimi algami.

V akvaristiki morske alge delimo nekako "po domače" v 6 glavnih skupin :
CIANOBAKTERIJE- modrozelene cepljivke - Oscillatoria , Lyngbia. Phormidium, Calotrix...
RJAVE KREMENASTE DIATOMEJE - Nizschia, Pseudonitzschia, Triceratium, Licmophora...
DINOFLAGELATE .- Zooxanthelae, Gambierdiscus toxicus, Noctiluca ...
ZELENE ALGE - Bryopsis, Derbesia, Boodlea, Chaetomorpha, Cladophora, Cladophoropsis, Enteromorpha, Ulva, Caulerpa, Halimeda, Dictyosphaeria , Valonia, Ventricalia ...
RJAVE ALGE - Dictyota, Dictyopteris, Ectocarpus, Hinksia, Lobophora, Pseudolithoderma, Sargassum,
RDEČE ALGE - Asparagopsis, Branchioglossum, Ceramium, Gelidiopsis, Gracilaria , Galaxaura, Halyimenia, Hypnea , Nitophyllum , apnene koralinske alge - Lithoderma, Hydrolithon boergesenii ...

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

rdeča makroalga Laurencia sp.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Poglejmo nekaj citatov, ko smo o algah že debatirali na Akvazinu v Diskusijah :

Napisal: Dejan*, 4.3.01 ob 19:59

Pozdravljeni !
Imam 1 mesec 500 l akvarij ; 14 dni sem imel samo morsko vodo-osmozno nato sem dodal samo pesek iz filtra drugega več let delujočega akvarija ter poskusno 10 kg živega kamenja. V 3 dneh so kamni lepo zaživeli vendar so se po celotnem akvariju (po pesku, kamenju in steklih ) naredile zelo močne rjave alge kot nekakšen mah in so iz dneva v dan močnejše. Ph imam 8.3, nitrati še 0. Ali je to normalno in kako dolgo traja ?

Prosim za nasvet ali naj dodam še ostalo živo kamenje cca 40 kg ali naj še počakam saj ne bi želel da mi vsi kamni porjavijo in takšni tudi ostanejo saj kamenje, ki ga dobim je lepe belo-roza barve.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Napisal: Lethrinops furc, 4.3.01 ob 22:57

To je normalno, gre za ciklus alg v novem akvariju :
najprej grejo prvih 20 dni "skozi" Diatomeje = kremenaste rjave alge ;
0d 15 - 30 dni modrozelene cepjlivke :
Od 30 - 55 dni zelene alge (Bryopsis, Debresia, Caulerpa )...
nekako po 2 mesecih se začne razvoj "koralinskih" rdeče vijoličastih apnenih alg Rhodophytha: Mesophyllum, Amphiora, Jania itd....ki so danes v svetu koralne akvaristike eden glavnih ciljev za vzpostavitev in dokaz uspešnega, naravnega ekosostema v akvariju !
Nekako po 100 - 300 dneh se šele vzpostavi stabilno biološko ravnotežje v akvariju.
Seveda je veliko odvisno od vrste in jakosti svetlobe, načina filtriranja in predvsem vrste in kvalitete živih kamnov...

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Napisal: Dejan*, 5.3.01 ob 10:39

G. Lethrinops furcifer;
zahvaljujem se za hiter odgovor in če prav razumem nima smisla čakati z ostalim kamenjem in je bolje da vsega dam v akvarij; ter katere ostale parametre vode še moram aktivno spremljati in bistveno vplivajo na zorenje akvarija ?

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Napisal: Lethrinops furc, 5.3.01 ob 14:38

Poleg seveda nitrita in amonijaka : nitrat (več kot 1 mg/l), fosfat (več kot 0,2 mg/l), silikat, kalcij, karbonat (pH), stroncij in jod ; nasplošno mora biti optimalna koncentracija makro in mikroelementov in vitaminov. Vse to, se razume ob normalnih vrednostih konstantne temperature, slanosti , vsebnosti kisika , dovolj močni osvetljenosti itd...

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Lethrinops furc, 4.12.03 ob 10:28
Bojan je napisal:
< p >
KAKO SE ZNEBITI TE NADLOGE ? Ker sem alge identificiral kot Cyanobacteria, trenutno poizkušam z metodo: vsakodnevno čiščenje alg in povečanje vodnega toka (dodal sem še eno črpalko). Trenutno še ni uspeha, je pa tudi res, da je potrebno imeti nekaj potrplenja. Upam, da bom nadlogo premagal brez kemije. Dejan Škrinjar mi je predlagal jadranske polže kot učinkovto orožje in ker ta metoda po mojem mnenju vsaj škoditi ne more, jo bom uporabil.


Prosil bi za vaše mnenje o identifikaciji te alge in metodah zatiranja.

Sprememba svetlobnega režima, močnejši tok (res zelo močan, spreminjajoč), makrolage, ki oddajajo "naravne antibiotike", čistilno osebje - turbo polži ,a mora jih biti veliko. Glede jadranskih polžev imam pomisleke, da se ne prinese z njimi kakšne druge vrste nezaželjenih gostov, so pa res bistveno cenejši od tropskih, ki jih prodajajo po več kot zasoljenih cenah.

Ena redkih rib, ki se hrani s strupenimi cianofocejami, je ščetinozobi kirurug Ctenochaetus striatus (QUOY & GAIMARD, 1824)...in je pomemben člen v strupeni tropski ciagutera prehrambeni verigi . Namreč, ta strup tvorijo ravno cianoficeje !

Drugače je nekaj vrst gobijev = glavačev, ki kopljejo in prekopavajo pesek in preprečujejo rast rjavih, zlatih, rdečih ali modrozelenih šmir alg. Jaz sem imel pred pol leta v ta namen "rjavoprogastega metulj glavača" - Amblygobius phalaena (VALENCIENNES, 1837), ki je odlično preprečeval rast takrat problematičnih rdečih sluzavk, a ga je kasneje požrla Markova tepih vetrnica (anemona) !

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Napisal: Lethrinops furc , 4.12.03 ob 11:59
Bojan je napisal:
Bojan hvala za odgovor. Kaj pa meniš na opis ? Ali gre za Cyanobacteria alge. Ali si zasledil kak podatek, kolikšna je velikost teh alg? Moram priznati, da meni te alge izgledajo kot idealna planktonska hrana,se hecam, ampak velikost je ravno prava. Ali so ti okrogli organizmi alge (meni se zdijo malo veliki), ali so nekaj kar živi v teh algah?

Moral bi videti ? Morda pa imaš res eno vrsto rjavih kolonijskih dinoflagelatskih alg . Pred leti sem nekje zasledil podatek v eni stari ameriški knjigi, da jih avtor uspešno zatira s tetraciklinom (antibiotik). No, nikakor ne dajat antibiotika v akvarij!
Drugje piše, da so rjave alge običajne v novih ureditvah, kjer je vodni kemizem neugoden za ribe. Kasneje, ko začnejo uspevati zelene alge, pa se rast rjavih samodejno ustavi. Zadeva ima kar precej opraviti z t.i. cikusom alg v novem akvariju. Preden se vzpostavi zdravo biološko ravnotežje, mora iti ta ciksus, kot otroške bolezni, skozi . Zato tudi zagovarjam čim bolj polno osvetlitev takoj, saj prej ko bo šlo to slozi po naravni poti, bolje bo. To je podobno, kot če otrok ne preboli noric ali ošpic. Ostal bo trenutno zdrav, bo pa lahko pozneje toliko huje zbolel! Zato mora iti zdrava, zelena faza zelenih alg v tem procesi vzpostavljanja biološkega ravnotežja skozi. Preskočiti fazo zelenih alg je zelo nevarno in dolgoročno škodljivo. Će prav razumem, tvoj akvarij sploh še ni v fazi zelenih alg, torej je ta pojav pri tebi normalen in samo začasen . Možno pa je res, da imaš napačen spekter svetlobe (ne moč), to je znan vzrok za nenanden izbruh določenih cepljivk ali dinoflagelatskih sluzastih smrdečih strupenih preprog v akvariju.

Ena stara zadeva za odpravo te nadloge je, da filtriramo akvarij nekaj ur dnevno z "DIATOM FILTROM" (izjemno močna pumpa, ki poganja vodo skozi diatomejsko zemljo). Samo tak filter je izjemno draga zadeva in se ga pri nas ne dobi.

Moj nasvet : Preveri in zamenjaj spektralno sestavo žarnic !

In naseli čim več makrolag, čeprav Caulerpo, samo tako se boš najhitreje znebil ze sluzi.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Alge - rdeče makroalge




Gracilaria cervicornis ali Galaxaura marginata ?
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zooxantellae

Napisal: Lethrinops furc, 17.10.01 ob 07:47

Na koralnih grebenih kot v mini -reef koralnih akvarijih je najpomembnejša zadeva simbioza, imenovana mutualizem med fotosintetskimi enoceličnimi bičkastimi dinoflagelatskimi algami = zooxanthellae (po domače zooksantelami) in koralnjaki = ANTHOZOA - ji
V procesu fotosinteze , za kar rabijo sončno svetlobo, čisti vodo, močan tok, da se ne nabere sediment na koralnjaku, CO2 in makro - mikroelemente ter optimalno T. , alge oddajajo gostitelju potrebne hranilne snovi . sladkorje in amino- kisline, s katerimi se korale , vetrnice ...hranijo ; od korale pa dobijo alge poleg CO2 predvsem nitrate in fosfate ...idelana kombinacija ; če imamo torej optimalne pogoje in veliko delujočih koralnjakov v akvariju, ni nikoli težav z preveč nitrati in fosfati

To je res ena velika prednost optimalnega morskega akvarija...

Teh zooksantel je najmanj 80 različnih vrst in so tako majhne, da jih gre po mnenju Erica Bornemana - Aquarium Corals : 10.000 v piko na koncu tega stavka .

Živelo živo kamenje na soncu ...

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Napisal: Pterois V ., 27.8.03 ob 13:16
Kje se pa dajo dobit te mikro alge?
Je možno da sem jih prinesel že s sabo z morja, ko sem vstavil v akvarij morsko vetrnico na kamnu?

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Napisal: Tomazp , 28.8.03 ob 13:49

Ne vem zakaj imam občutek, da si se morskega akvarija lotil bolj površno. Kolikor sem zasledil imaš kar nekaj 'osnovnošolskih' težav in problemov. Noben se ne rodi pameten, je pa malce drago pa tudi neodgovorno se učiti na prebivalcih, saj se veliko stvari lahko naučimo na starih napakah drugih. Ne rečem, tudi meni se je kaj zalomilo, ampak v osnovi pa grem po bolj ali manj pravi in uspešni poti. Sam sem se vsaj pol leta če ne več pred prvo postavitvijo poglobil v minimalne zahteve teh lepih morskih prebivalcev. Preučil delovanje filtracijskih metod, razsvetljave, opreme, organizmov.... Šele potem z veliko mere previdnosti vkorakal v ta svet. Toplo ti priporočam, beri knjige, se izobražuj, veliko zanimivih informacij najdeš tudi na netu, izoblikuj si osnovno predstavo in ti bo veliko lažje.

Glede simbiotskih alg zooxantellae v raznih nevretenčarjih je pa tako: Če jih nevretenčar ima bo veliko lažje preživel in živel in se celo razmnoževal v akvariju. Dostikrat sploh ne rabi druge hrane razen sladkorja, ki ga dobi od zooxantell. V primeru pa, da jih nima - tipičen primer je rdeča jadranska veternica, ki je podnevi zaprta in se ponoči odpre, ko lovi hrano, pa je potrebno žival hraniti. Ali ima žival simbiotske alge oz. jih nima pa je odvisno same vrste. Neka vrsta jih ima, druga pa ne. Ponavadi vrste, ki živijo globje ali v votlinah. Je pa močno, da jih žival ima, pa potem zaradi neustrezne svetlobe oz. pogojev alge propadejo.

Želim ti čim manj polomljenih zob in čim bolj zdrav akvarij.

Lep pozdrav

Tomaž

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

rdeča makroalga Halymenia sp.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Sifonalna zelena alga Caulerpa :

Prišlo je v preteklosti do genetskih mutacij na genomu te alge v akvariju Wilhelma v Sttutgartu, kjer so prvi to vrsto alge na veliko gojili in propagirali - od tu je prišla v morski akvarij Monaco - iz javnega akvarija pa v naravo. Zanimivo pa je, da direktor akvarija Monaco trdi , da je to do invazivnega razraščanja genetsko spremenjene vrste Caulerpa taxifolia naraven proces in da je glavni krivec spremenjena klima ! Spregledal je bistveno mutacijo alge v nenaravnem okolju, kjer so se akvaristi načrtno nekaj igračkali z njo, da bi bila bolj odporna za življenje v slabih pogojih - to imenujejo genetiki : "komandos pasme". Z jadrnicami (sidra) so zanesli to lago "morilko" tudi v Jadransko morje , našli so jo v zalivih ob nekaj otokih na Hrvaškem, od koder jo odstranjujejo potapljači, tudi s pomočjo črnih folij.
V akvaristiki poznamo 74 vrst iz rodu Caulerpa in gojimo raje te, ki niso nevarne, da bi se razširile v okolje in s svojim strupom kavlerpinom uničevala avtohtone vrste morskih rastlin in živali .

Razlika med algo ubijalko Caulerpa taxifolia in našo tropsko in neškodljivo akvarijsko Caulerpo sertularioides :
Caulerpa sertularioides
Ima pokončne pernato deljene poganjke in plazeče poganjkez rizoidi, ki se pritrdijo v peščeno podlago ali na skalno ali koralno podlago. Je svetlozeleno obarvana in meri od 3- 10 cm. Je zelo podobna vrsti C. taxifolia , a se loči od nje po obliki pokončnih poganjkov, ki so zaokroženi na vseh delih.
Caulerpa taxifolia
Ima peresaste pokončne poganjke in ležeče poganjke z skupki pritrdilnih rizoidov. Običajno je (bolj temno) zeleno obarvana. meri od 3 - 15 cm in raste na peščenih predelih zalivov in koralnih plitvin. je zelo podobna vrsti C.sertularioides , razen da so pokončni poganjki nekoliko sploščeni z oglatimi robovi, kar jim daje kvadratasto ali pravokotno obliko.

Slika : Caulerpa sertularioides

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

O sluzastih rdečih cianobakterijah je odličen članek tule :

http://www.geocities.com/jerinabojan/Cyanobacteria.htm

------------------------------------------------------------

O tem , kako odpraviti posamezne alge oz. kako jih uspešno gojiti, o algnem filtru in o strupenih algah * pa v kratkem sledi tule nadaljevanje...

Vaš Lethrinops furc , Bojan Dolenc , www.aqua-vita.si

*

Strupene alge

Škodljivo cvetenje alg povzroča :
pomanjkanja kisika
poškodbe škrg
nastajanje strupov

I. zastrupitve s školjkami in raki :
Diareja (Dinophysis)
Nevrotoksična zastrupitev (Gymnodinium)
Paralitična zastrupitev (Alexandrium, Gymnodinium, Pyrodinium, Gonyaulax catanella ...)
Amnezična (izguba spomina) zastrupitev (Diatomeja : Pseudonitzchia)
II. Ciguatera zastrupitev
III. Zastrupitev z napihovalkami (tetrodoksin)
IV. Pfiesteria zastrupitev

Zelo velik ubijalec rib je rumena alga Prymesium parvulum, ki jo najdemo tudi v brakični vodi. Dela hude preglavice v morskih ribigojnicah. Če dobimo to algo v akvarij, običajno z zmrznjeno hrano v obliki "Plankton"-a, pride lahko v nekaj dneh do pogina vseh rib v akvariju . Za ribe in ljudi so zelo nevarni strupi dinoflagelatskih alg iz rodu Gonyalaux catanella - pri teh algah so odkrili 7 strupov : 5 goniautoksinov , neosaksitoksin in saksitoksin, ki sodi med najbolj strupene snovi med algami.Človek se zastrupi in pogosto umre v hudih mukah zaradi uživanja onesanženih školjk . Strupena je tudi morska iskrnica - Noctiluca miliaris, ki povzroča predvsem pogin rib zaradi preveč amonijaka.
Ciguatero, tropsko zastrupitev z ribami povzroča med drugimi vrstami alg dinoflagelataska vrsta Gambierdiscus toxicus , Adachi et Fukuyo, 1979, ki pogosto tudi v akvariju povzroča zlato-rjavo sluzasto prevleko in zastruplja ribe in polže, predvsem vsrte rodu Turbo . Izloča strupe : ciguatoksin ; gambierično kislino ; in maitotoksin (Yasumoto et al. 1977; 1993; Yokoyama et al. 1988). Velikost celic 24-60 µm v dolžino, 42-140 µm v prečni premer, 45-150 µm v dorso-ventralno globino (Adachi & Fukuyo 1979).

slika : Gambierdiscus toxicus

Odlična barvna slika te bentoške epifitske dinoflagelatske alge je tudi tule :

http://www.visualsunlimited.com/browse/vu284/vu284016.html

V akvariju je tudi pogosta sicer izjemno nevarna morilka - Pseudonitzchia sp., kremensata alga, ki povzroča ob zauživanju školjk izgubo spomina , amnezično zastrupitev . Proizvaja domoično amino kislino , ki se lepi na glutaminkse receptorje na nevronih v možganih in povzroča obolenje, podobno Alzheimerjevi bolezni (hromost, trajno izgubo spomina) ! Domoična kislina je vzburljivi nevrotransmiter, proizvajajo jo nekatere vsrte Pseudonitzchia : australis, multiseries, delicatissima, pseudodelicatissima, seriata... . Žal je ta vrsta pogosta v akvarijih - nikoli ne smemo pojesti nobene živali iz akvarija ! Školjke so ravno tako lahko zastrupljene s kremenasto algo Gymnodinium breve, ki izloča strup brevotoksin (ta je povezan s strupenimi rdečimi plimami). Brevotoskin je soroden ciguatoksinu , oba povzročata hudo zastrupitev (nujno je potrebno zaužiti aktivno oglje, sicer nastopi smrt ).

slika : Pseudonitzchia
Skan elektronski mikroskop kaže 2 vrsti alge Pseudonitzchia : pungens ima malo večje pore in ima malo strupa, sorodna, strupena vsrta P. multiseries pa lahko povzroča smrtonosne zastrupitve ob cvetenju morja, imenovanem "rdeča plima" . Oba organizma sta dolga okoli 125 mikronov .

Se nadaljuje ...