Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
CICHLID POWER !
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Ostrižnik je sladkovodni ostrižnjak, ki ima samo 1 par nosnic in prekinjeno pobočnico.Ostrižniki iz družine Cichlidae so z okoli 140 rodovi tretja največja družina rib kostnic, takoj za krapovci (Cyprinidae) in glavoči (Gobiidae).Ostrižniki so se razvili iz morskih prednikov, imajo skupnega prednika z morskimi koralnicami (Pomacentridae, sem spada recimo klovnček Nemo) in jih prištevano med t.i. "sekundarne sladkovodne ribe" . So najbolj razvite kostnice in evolucijsko gledano so izjemen biološki fenomen,

saj so dosegli neverjetno adaptivno radiacijo, speciacijo in z njo povezano izjemno biodiverziteto in zasedli različne sladkovodne in somornične habitate.

Ustnače so akvaristično najpomembnejša ribja skupina !

Za tiste akvariste ali biologe, ki nas zanima sistematika rib in ihtiologija nasplošno, ali pa še posebej za obsedene in z "ostrižnišlim virusom" okužene akvariste, ki slišijo na ime "kiklidiot(cichlidiot)", je pa senzacionalna novica, da so te ribe pred kratkim umestili v podred ustnač - Labroidei, torej niso več v starem podredu ostriži = Percoidei ! So sorodni z morskimi ostriži (Embiotocidae), ustnačami (Labridae), koralnicami (Pomacentridae ), papagajevkami (Scaridae) in manj znano družino Odacidae . Ustnače so torej akvaristično najpomembnejša ribja skupina ! Resnično se mi zdi pomembno, da to novost zapišemo črno na belem tudi v našem jeziku !
K pisanju in poskusu narediti širšo in bolšjo predstavitev te pomembne ribje družine me je spodbudila včerajšnja novica na AKVAzinu (ki je očitno sprožila v meni značilen "kiklidiotski napad"), navajam :
___________________________________________________________________________________________
14.12.2004,
Nova molekularna raziskava južnoameriških ostrižnikov je postregla z dokazi za domnevo , da so se ostižniki iz poddružine Geophaginae razvili tekom evolucije preko adaptivne radiacije ("prilagoditvene širitve").Tim znanstvenikov je določil zaporedne nukleotide mitohondrijskega ND4 gena in jedrnega RAG2 gena in tako opravil do sedaj najobsežnejšo filogenetsko molekularno raziskavo te skupine do sedaj.Nova spoznanja uvrščajo znane vrste v novo evolucijsko drevo, pri čemer so skupaj v istem velikem kladu rodovi Geophagus (sensu lato), Biotodoma, Mikrogeophagus, Crenicara, Dicrossus in Gymnogeophagus. V drugem manjšem kladu so rodovi Satanoperca, Apistogramma, Apistogrammoides in Taeniacara. V tretjem kladu je skupina Acarichthyini, ki jo je določil Dr. Sven Kullander. Glede na določene ekomorfološke specializacije so prav tako zaključili, da je ta skupina ostrižnikov doživela adaptivno radiacijo sensu Schluter in značilno razvojno raznoličnost tekom evolucije.
Več : Lopez-Fernandez H, Honeycutt RL, Winemiller KO. (2005) - Molecular phylogeny and evidence for an adaptive radiation of geophagine cichlids from South America (Perciformes: Labroidei). Mol Phylogenet Evol. 2005 Jan;34(1):227-44. (Vir: PFK, 14.december, 2004).
___________________________________________________________________________________________

Zanimivo je, da so se resne filogenetske raziskave na tem področju šele pričele, zaradi česar smo priča vedno novim podobnim objavam in novim, pravilnejšim sorodstvenim razmerjem znotraj družine. Trenutno "taksonomijo" je potrebno torej vzeti bolj za "predstavo" našega trenutnega razumevanja te zapletene in zahtevne problematike.

Danes torej v strokovni literaturi najdemo sledečo sistematiko :

deblo : Chordata - strunarji; poddeblo : Vertebrata - vretenčarji; nadrazred: Osteichthyes - kostnice; razred : Actinopterygii - žarkoplavutarice; podrazred : Neopterygii - prave kostnice; pod-podrazred : Teleostei - prave kostnice; nadred : Acanthopterygii - ribe s trnastimi plavutnicami; red: Perciformes- ostrižnjaki; podred : Labroidei - ustnače; družina : Cichlidae - ostrižniki : ~ 2500 recentnih (še živečih) vrst.


Poleg te uradne delitve so ihtiologi za boljše razumevanje uvedli še dodatne podskupine, kot so "pleme"(tribe), klad (clad) ali takson (taxon). Poznamo nekako 18 plemen :

1. Ptychochromini
2. Hemichromini
3. Chromidotilapiini
4. Tilapiini
5. Bathybatini
6. Cyprichromini
7. Ectodini
8. Eretmodini
9. Lamprologini
10. Limnochromini
11. Perissodini
12. Trematocarini
13. Tropheini
14. Tylochromini
15. Haplochromini
16. Cihlasomatini
17. Heroini
18. Geophagini
________________________
Prvih 15 plemen prištevamo med ostrižnike starega sveta (Bližnji vzhod, Indija, Madagaskar, Afrika), ki so tudi filogenetsko starejši in prvotnejši in z okoli 2000 vrstami tvorijo 80% vseh vrst te družine; zadnja 3 plemena pa med ostrižnike novega sveta, od teh jih 100 vrst živi v tekočih in stoječih vodah Srednje Amerike in 1 vrsta Severne Amerike in 350 vrst Južne Amerike.

Sedlastonosa ali visoka listarka (skalarka), Pterophyllum altum , Pellegrin, 1903

Skupni prednik ostrižnikov je živel na skupni celini, imenovani Pangea. Izhaja iz morskih koralnic Pomacentridae - njihova kariera se je začela nekako pred 200 miljoni let. Pangea se je ločila na Laurazijo (Severna Amerika in Evrazija) in Gondwano ( Indija, Madagaskar, Afrika, Južna Amerika, Antarktika, Avstralija) pred nekako 200 miljoni let. Gondwana pa se je ločila v Afriko in Južno Ameriko v kredi pred nekako 135 - 106 miljoni let. Najstarejši znani fosil pripada vrsti Retroculus (Macraraca) prisca iz eocena (54 miljonov let nazaj). Kakor-koli je težko določiti starost fosilov, izgleda, da so se pojavili prve nove vrste ostrižnikov v starem svetu pred 38 miljoni let in v novem svetu pred 26 miljoni let.
Za hiter in eksploziven razvoj vrst v Afriki je bistveno jezersko okolje, ki je prineslo tej družini prednosti pred drugimi skupinami rib. Težje so se razvijale vrste v Novem svetu, kjer prevladujejo tekoči habitati, a se smatra, da je tudi za to okolje relativno visoko število vrst "krivo" nekoč obstoječe največje jezero na vsetu : Lago Amazonas . O tem obstaja več teorij, a vse so si enotne, da je pred nekako 45.000 let do 10.000 let nazaj nastalo to jezero, ki je bilo globoko kar 300 m. Ko so je dvignilo gorovje Andi, pa je voda iz jezera odtekla, predvsem preko Amazonke in reke Orinoko v Atlantik. Katera-koli teorija je že resnična, dokazi so, da je tu obstajalo slano jezero najmanj 30.000 let,v tem času je prišlo do izjemne speciacije vrst, a zanimivo je, da so tu sprva prevladali glavoči (kot najštevilčnejša morska družina ostrižnjakov), kasneje, ko so se pojavile reke, pa karacinidi kot najštevilčnejša sladkovoda južnoameriška družina kostnic. Zakaj so večjo biodiverziteto ostrižniki dosegli v afriških jezerih Malawi, Tanganjika in Viktorija, pa je odvisno od številnih dejavnikov in lastnosti posameznih habitatov. Malavijski ostrižniki so najuspešnješa ribja skupina, tako po vrstah, kot v dejanski biomasi, ker je v jezerskem okolju prišlo pri njih do prilagoditve, da mladicam ni treba najprej po zrak na gladino, da napolnijo vzdušni mehur. To je evolucijsko bistvena prednost pred drugimi skupinami rib. Za največji danes znan pojav na tem področju velja izjemno hitra in bogata speciacija vrst te družine v jezeru Malawi, ki je eno načistejših oligotrofnih jezer na vsetu in izjemno bogato z različnimi habitati, mikrohabitati in vrstami alg in planktona.. Podobno se je razvilo več 100 vrst različnih ustonoš v jezeru Viktorija v samo 12.000 letih, a tu je prišlo do ene največjih ekoloških katastrof z vnosom alohtonega invazivnega nilskega steklenega ostiža (Lates niloticus), ki je iztrebil večino endemičnih vrst.

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Skupne značilnosti ostrižnika :

1.vsi ostrižniki imajo skupnega prednika (Pomacentridae - Retroculus sp.);
2.imajo specializirano ustno - čeljustno muskulaturo : samo oni imajo še drugo "čeljust" v ustih = t.i. faringealno čeljust, tako da z prvimi čeljustmi lovijo plen, z drugimi pa ga "požirajo";
3. imajo karakterističen prebavni trakt : črevo ima vedno na levi strani "vrečkast (značilno ostrižniški) želodec in prva črevesna pentlja vedno leži na levi strani; požiralnik, želodec in črevo se tudi pri njih razlikujejo glede na način hranjenja : mesojedci imajo velik želodec in kratko črevo, rastlinojedci pa obratno; .dolgo črevo imajo zaradi prebave celuloze .
4. posebna je zgradba srednjega ušesa.oz. največjega otolita (ušesnega kamenčka) v notranjem ušesu.Otoliti so sestavljeni iz mešanice kalcijevega aragonita in posebne beljakovine, imenovane otolin ; skupaj tvorita koncentrične kroge (letnice- služijo tudi za štetje starosti rib), ki se nalagajo v skladu s spremembami v okolju Leta 1848 je nemški paleontolog Koken ugotovil, da so otoliti lahko uporabljajo za klasifikacijo pri ribah; ugotovil je, da imajo vsi ostrižniki (s predniki vred) posebno lastnost: anterocaudal pseudocolliculum , to je le dolga brazda na stranici otolita in še vedno ne vemo, čemu služi ?
5. poleg starševskega obnašanja , kjer prevladuje matriarhat - izjemno pomembna je vloga samic pri skrbi za zarod, pa je značilnost te družine tudi samo 1 par nosnic (da, ribe tudi vohajo!) in prekinjena pobočnica : pri večini rib je pobočnica enotna, tu pa je prekinjena v zgornjo in spodnjo pobočnico (to imajo tudi nekatere sorodne ribe, ki pa so vse morske).

Najbolj primitivne, prvotne, celo še brakične vrste najdemo v Indiji in Sri lanki (3 vrste) in na Madagaskarju (17 vrst), ki so žal vse zelo ogrožene in na rdečem IUCN seznamu. Na Bližnjem vzhodu : Iran, Sirija, Izrael in Palestina najdemo 5 vrst, eno vrsto celo v Severni Ameriki. Vse ostale, večino vrst v Afriki ali Južni in Srednji Ameriki.
Ostrižniki veljajo za "inteligentne" ribe, posebej je značilna njihova skrb za zarod, le kdo ne pozna afriških ustonoš ali diskusov ali listark (skalark), ko pazijo na mladiče ? Za potrebe medsebojne komunikacije uporabljajo telesne barve in vzorce, specifično vrstno obnašanje, kamor sodijo kemični (feromoni) in akustični signali in vibracije.
Hranijio se na vse možne načine, so lahko omnivori, karnivori, piscivori, moluskivori, detritivori, planktivori, herbivori, insketivori, jedo lahko ikre ali luske drugih vrst, filtrirajo peščeno podlago ipd...
_________________________________________________________________________

Srednjeameriški "rdeči hudič" (Red devil) - foto : Branko - Hongkong

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Pregled "plemen" :


1. Ptychochromini
~ 20 vrst ( Oxylapia; Ptychochromoides, Ptychochromis, Paratilapia, Paretroplus, Etroplus, Heterochromis...)
2. Hemichromini
3. Chromidotilapiini

4. Tilapiini ~ Nyassalapia, Oreochromis, Tilapia
5. Bathybatini ~ 2 rodova, 8 vrst (Bathybates, Hemibates)
6. Cyprichromini ~ 2 rodova, 5 vrst (Cyprichromis, Paracyprichromis)
7. Ectodini ~ 13 rodov, 33 vrst( Asprotilapia, Aulonocranus, Callochromis, Cardiopharynx, Cunningtonia,Cyatopharynx, Ectodus, Enantiops, Grammatotria, Lestradea, Microdontochromis, Ophtalmotilapia, Xenotilapia)
8. Eretmodini ~ 3 rodovi, 4 vrste (Eretmodus, Spathodus, Tanganicodus)
9. Lamprologini ~ 7 rodov, 77 vrst (Altolamprologus, Chalinochromis, Julidochromis, Lamprologus, Lepidiolamprologus, Neolamprologus, Telmatochromis)
10. Limnochromini ~ 8 rodov, 13 vrst ( Baileychromis, Bentochromis,Gnathochromis, Greenwoodochromis, Limnochromis, Reganochromis, Tangachromis, Triglachromis)
11. Perissodini ~ 4 rodovi, 8 vrst ( Haplotaxodon, Perissodus, Plecodus, Xenochromis)
12. Trematocarini ~ 2 rodova, 10 vrst (Telotrematocara, Trematocara)
13. Tropheini ~ 9 rodov, 23 vrst ( Cyphotilapia,Interochromis, Limnotilapia, Lobochilotes, Petrochromis, Pseudosimochromis, Simochromis, Tropheus)
14. Tylochromini ~ 1 rod, 1 vrsta (Tylochromis polylepis)
15. Haplochromini > 60 rodov, > 1000 vrst (Astatotilapia, Altiocorpus, Aristochromis, Aulonocara, Buccochromis, Caprichromis, Champsochromis, Cheilocromis, Chilotilapia, Copadichromis, Corematodus, Ctenopharynx, Cyrtocara, Dimidiochormis, Diplotaxodon, Docimodus, Eclectochromis, Exochochromis, Fossorochromis,Hemitaeniochromis, Hemitilapia, Lethrinops, Mylochromis, Naevochromis, Nimbochromis, Nyassachromis, Otopharynx, Pallidochromis, Placidochromis, Platygnathochromis, Protomelas, Rhamphochromis, Sciaenochromis, Stigmatochromis, Taeinochromis, Taeinolethrinops, Trematocranus, Tramitochromis, Tyrannochromis ; Cyatochromis, Cynotilapia, Genyochromis, Gephyrochromis, Iodotropheus, Labeotropheus, Labidichromis, Melanochromis, Maylandia (Metriaclima), Petrotilapia, Pseudotropheus, Tropheops; Pundamilia, Mpibia, Paralabidochromis...)
16. Cichlasomatini ~ 100 vrst (Acaronia, Aequidens, Bujurquina, Cichlasoma, Cleithracara, Krobia, Tahuantinsuyoa, Aequidens pulcher species group, Nannacara, Laetacara. ..)
17. Heroini ~ 150 vrst ( Heroina, Heros, Hoplarchus, Hypselecara, Mesonauta, Pterophyllum, Symphysodon, Uaru; Archocentrus, Amphilophus, Astatheros, Herichthys, Hypsophrys, Nandopsis, Parachromis, Paraneetroplus, Paratheraps, Petenia, Theraps, Thorichthys, Tomocichla, Vieja, Herotilapia, Neetroplus).
18. Geophagini ~ 40 vrst ( Geophagus (sensu lato), Biotodoma, Mikrogeophagus, Crenicara,Dicrossus, Gymnogeophagus; Satanoperca, Apistogramma, Apistogrammoides, Taeniacara; Acarichthyini ...).

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Malavijski metuljček, Aulonocara jacobfreibergi foto : Dušan Mohar, Ljubljana

Grbastoglava ustonoša, Cyphotilapia frontosa, jezero Tanganjika, riba po imenu "Franci na balanci" - foto : Jure Vidmar

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Cichlidofavna čudeženga kraterskega zahodnoafriškega jezera iz Kameruna Barombi - Mbo

Napisal:Donator! Bojan Dolenc, 11.10.01 ob 22:02 Trajno sporočilo!

Tudi sam do pred kratkim nisem slutil, da obstaja v zahodni Afriki več "malih replik" ekološke in evolucijske biologije jezer Malawi -Tanganjika-Viktorija iz vzhodnoafriškega velikega jarka ! Taka mala učna ura za začetnike afriške "cichlidofavne" je gotovo kratersko jezerce Barombi - Mbo v Kamerunu, ki leži na vulkanskemu griču 50 km severovzhodno od Mount Kamerun. Gre za jezerce, široko 2,5 km v premeru, globoko povprečno 69 m, najglobje 111 m. Ima zelo mehko vodo, na površini toplo okoli 30°C; gre za izjemno oligotrofno jezero, z prozorno vodo, kot jezero Malawi ; na dnu je droban fin pesek, na obali ponekod skale; v jezercu rastejo od višjih rastlin lokvanji, dristavci (Potamogeton) in najas (Najas). Jezerce ima majhen pritok in majhen odtok, ki teče v Mungo River. Ihtiofavna jezera je nekaj izjemnega : vsebuje 17 vrst rib , od teh je 12 endemičnih ! Ena mrenica (Cyprinidae); 2 soma (Clariidae); 3 vrste sezonskih zobatih krapovcev (Cyprinodontidae); 11 vrst ostrižnikov iz 5 rodov, od tega so 4 rodovi endemični : Stomatepia (3 vrste) , Konia (2 vrste), in monotipična rodova Myaka + Pungu ... ostrižniška favna jezerca je torej :

  • Konia eisentrauti TREWAVAS, 1962
  • K. dikume TREWAVAS, 1972
  • Myaka myaka TREWAVAS, 1972
  • Pungu maclareni TERWAVAS, 1962
  • Sarotherodon linnelii LÖNNBERG, 1903
  • S. caroli HOLLY, 1930
  • S. lohbergeri HOLLY, 1930
  • S. steinbachi TREWAVAS, 1962
  • Stomatepia mariae HOLLY, 1930
  • Stomatepia pindu TREWAVAS, 1972
  • Stomatepia mongo TREWAVAS, 1972

Ker v okoliških vodah ni nobenih ostrižnikov, se domneva, da so te ribe v kraterju že miljone let in so se razvile iz najmnj 2 izhodnih linij v procesu adaptivne radiacije na podlagi različnih specializacij in habitatov ...ista zgodba, kot ostala Velika jezera ...različne hrane za te ribe so : fitoplankton, spužve, vodni nevretenčarji -rakci, polži, "črvički", žuželke, ki padejo na vodno gladino + vodne žuželke, ribe...alge...posebno prehrambeno nišo v jezeru zavzema recimo riba Pungu maclareni, ki se hrani samo na vodnih spužvah....eni so v plitvi vodi, nekatere vrste pa samo v globji vodi...če bo čas in sploh zanimanje (?) , lahko še bolj podrobno razložim po podatkih iz dela od TREWAVAS, GREEN & CORBERT (1972) , kako so posamezne ostrižniške populacije glede na starost osebkov in način hranjenja ob določenih letnih časih razporejene v jezercu...megazanimiva stvar za nas biologe, malo manj morda za akvariste...a določeni podatki so po moje bistveni, če želimo določeno vrsto uspešno gojiti v akvariju .

Poleg kraterja Barombi Mbo je blizu tudi manjše , samo 0,6 kvadratnega km veliko kratersko jezerce Bermin, kjer podobno živi po modelu alopatrične speciacije 9 monofiletičnih vrst "tilapij" = monogamnih dvostarševskih drstilcev na podlagi izhajajo iz Tialpia guineensis. V večjem, 4,15 kvadrat. km velikem Barombi Mbo se je zaradi različnih habitatov v sicer ekološko enakih razmerah razvilo 11 vrst na podlagi nasednjega modela hranjenja :

  • 3 vrste predatorjev na velik plen
  • 1 vrsta se hrani s spužvami
  • 1 vrsta pobira insekte z dna
  • 1 pobira insekte v odprti vodi
  • 1 je fitoplankton
  • 4 so herbivori ali jedo detrit na dnu

Za tako majhno jezerce res veliko vrst, še posebej glede na pomanjkanje eko razlik! Če bi imela vzhodna jezera Velikega jarka toliko vrst proporcionalno prostoru, bi to pomenilo okoli 145000 vrst ! Radiacija vrst v teh kraterčkih je torej najspektakularnejša na svetu !

Primer simpatrične speciacije pa sta znani 2 vrsti monogamnih ostrižnikov iz jezera Nikaragua iz Srednje Amerike.

Pundamilia nyererei, Witte-Maas & Witte, 1985; jezero Viktorija


genus Mbipia Lippitsch & Seehausen, 1998; jezero Viktorija

Paralabidochromis chilotes, jezero Viktorija

Napisal:Donator! Bojan Dolenc, 2.3.03 ob 08:03 Trajno sporočilo!

Na AKVAZINU imamo pod Specializirane diskusije že 3 niti, posvečene akvaristično najpomembnejši družini akvarijskih rib = CICHLIDAE :

Tisti, ki smo po srcu cichlidioti , lahko to samo hvaležno pozdravimo

... kakšna bi bila ureditev Akvazina , če bi bil jaz tu "šef"... :

Specializirane diskusije :

  • nadnit : OSTRIŽNIKI STAREGA SVETA :
  • nit : Azijski in madagaskarski praostrižniki (Etroplus, Paretroplus...)
  • nit : Ostrižniki jezera Malawi
  • nit : Ostrižniki jezera Tanganjika
  • nit : Ostrižniki jezera Viktorija
  • nit : Ostrižniki drugih vzhodnoafriških voda (Turkana, Albert, Kivu, Edward, Georg, Rudolf, vulkanskih kraterjev, Okawango...)
  • nit : Ostrižniki Zahodne Afrike

  • nadnit : OSTRIŽNIKI NOVEGA SVETA :
  • nit : Ostrižniki Srednje Amerike
  • nit : Ostrižniki Južne Amerike
  • nit : Diskusi
  • nit : Oskarji

  • nadnit : PRITLIKAVI OSTRIŽNIKI :
  • nit : arfiški palčki (polžarke in sorodstvo, pritlikave ustonoše...)
  • nit : srednjeameriški palčki
  • nit : južnoameriški palčki

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Uaru fernandezyepezi iz Orinoka, slika parčka pri drsti... foto : Rainer Stawikowski

Aulonocara baen, 11.11.03 ob 18:11 Trajno sporočilo!



res rod Uaru /Heckel 1840/sestavljata dve vrsti:

  • Uaru amphiacanthoides /Heckel 1840/,najdišče rio Orinoko in Amazonka
  • Uaru fernandezyepezi /Stawikowski 1989/,najdišče Rio Atabapo 4 km od ustja Orinoka-Venezuela

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

Literatura :
Barlow, G. 2000. The Cichlid Fishes: Nature's Grand Experiment in Evolution. Cambridge, MA: Perseus Publications.
Kullander, S. 1998. A Phylogeny and Classification of the South American Cichlidae (Teleostei: Perciformes). Pp. 461-498 in L.R. Malabarba, R.E. Reis, R.P. Vari, Z.M. Lucena, C.A.S. Lucena, eds. Phylogeny and classification of neotropical fishes. Porto Alegre: Edipucrs.
Keenleyside, M. 1991. Parental Care. Pp. 191-208 in M. Keenleyside, ed. Cichlid Fishes: Behavior, Ecology and Evolution. London: Chapman and Hall.
Martin Greets, 1994, "Another Look At The Amazonian Cichlids", The Cichlids Year Book, Volume 4, Ad Konings Press

Odrasla samica, "large spot" marakely, Paratilapia bleekeri. Photo : Paul V. Loiselle.

Poglejte si opise ostrižnikov v rubriki ORGANIZMI tule :

http://www.akvazin.com/default.cfm?j=Si&kat=030103&noextra

CICHLID POWER !

Bojan Dolenc