Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Odkrivanje neonk
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Kongoški rilčar ...
Ker v najnovejši monografiji o diskusu "Bleher`s Discus - Volume 1" avtor Heiko Bleher navaja senzacionalen podatek, da rdeče neonke ni odkril dr. Axelrod (po njegovem gre za potegavščino!), navajamo nekaj do sedaj znanih podatkov o problematiki odkrivanja obeh najbolj popularnih vrst neonk, navadne in rdeče.

Do sedaj smo imeli na Akvazinu o tem zapis v niti Zgodovina akvaristike, tema: Odkritje rdeče neonke
Navadno neonko, Paracheirodon innesi, Myers, 1936 je odkril francoski trgovec z eskotičnimi metulji in orhidejami August M. Rabaut leta 1934 na meji med Brazilijo in Kolumbijo blizu mesta Tabatinga v zvezni državi Amazonas v gorskih pritokih reke Putumayo (je mejna reka med Perujem in Kolumbijo in se izliva v Amazonko daleč pod Iquitosom v Braziliji); prvi jih je tudi uvozil v Evropo, uspelo mu je prinesti žive, kar je eden največjih dogodkov v zgodovini akvaristike.

navadna ali modra neonka

V Parizu so majhne, kot metulj morfo bleščeče ribice povzročile neopisljivo senzacijo. J.S. Neel, francoski bankir iz firme Lepant jih je je predal naprej v takrat vodilno evropsko akvaristično firmo Aquarium Hamburg bratoma Griem; ravno takrat pa so imeli na obisku bivšega sodelavca, ki je takrat že imel svojo lastno firmo za uvoz in prodajo rib, Ferdinanda Cochu-ja. Odočil se je za "posvojitev" 6 živih neonk, ki jih je odpejal nazaj v Ameriko z predzadnjim letom zepelina "Hinderburg" (v zadnjem letu je eksplodiral). Vendar je ta let nazaj v Novi svet preživela le ena ribica, legendarna “Lucky Lindy”. Mrtve neonke pa je dal W.T. Innes-u. Legendarni ameriški akvarist iz Filadelfije jih je dal ihtiologu George S. Myers-u, ki jih je opisal po njemu; objava je izšla 3.julija 1936 v "Proceedings of the Biological Society of Washington". Tako je že prvo poimenovanje bilo po človeku, ki s samim odkritjem neonke ni imel nič. Neonka je postala neverjeten prodajni hit na obeh straneh Atlantika, že druga pošiljka neonk na sever je štela čez 10.000 osebkov. V prvi pošiljki je Rabaut poslal v ZDA 4000 neonk, odkupil jih je za takrat bajno vsoto 4000 $ Fred Cochu in jih čez noč prodal po 10 $ komad! Fred je nato kar podpisal ekskluzivo s Rabaut-om za odkup vseh neonk. Sprva je bilo nahajališče neonk velika poslovna skrivnost, zaradi katere so mnogi izgubili življenje! Tudi nemški trgovci iz Aquarium Hamburg so se podali v dirko za "neonsko mrzlico", predvsem sta znana njihova dobavitelja Hans Pietch in W. Praetorius; baje sta Rabautu nekoč uničila vse posode za lov neonk v Manausu, ko sta se vračala iz uspešnega lova na neonke? Vendar so jima kasneje to vrnili, celo sta izginila brez sledu na reki Rio Negro v lovu za novo vrsto neonke! Danes vemo, da navadna neonka živi v hladnih temnih gozdnih potokih, v tako imenovani "črni vodi", a tudi na področjih, kjer se mešajo z njo tudi "bela voda" (je polna andskega sedimeta in blata) in "kristalna voda". Najdemo jo v majhnih potočkih (t.i. "quebradas"), ki se izlivajo v leve gornje pritoke Amazonke Rio Ucayali: Rio Yarapa, Rio Napo (njen svetovno znan pritok Rio Curaray), RioTigres, Rio Maniti (Rio Maniqui?), Rio Putumayo; Kolumbija - Rio Loreto , Yacco ; Brazilija - Rio Javari, Rio Purus, Lago Guariba. Še danes države Peru, Kolumbija in Brazilija izvozijo neverjetne količine neonk preko letališč v Iquitosu in Leticii, vendar gre za farmsko gojene neonke, saj so jih v naravi skoraj iztrebili! Predstavljajo pomembno izvozno postavko za omenjene države, tudi sicer je v akvaristiki neonka med najbolj komercialno pomembnimi vrstami, saj se jih proda nekaj miljonov letno.

Leta 1952 je septembra pionir limnološega raziskovanja Amazonke prof. Harald Sioli (1910 - 2004) "kot prvi pismen bel človek" videl rdeče nenoke, Paracheirodon axelrodi, SCHULTZ, 1956 v zgornjem toku Črne reke (Rio Negro). Nekaj teh rib je poslal Dr. W. Ladiges-u iz Zoološkega muzeja v Hamburgu, vendar so bile žal ribe slabo konzervirane in jih nemški zoolog ni mogel opisati. To čast sta imela 4 leta kasneje 2 ameriška ihtiologa.

rdeča neonka ali kardinal tetra

habitat rdeče neonke, ameriške listarice itd... v deviških igarapés porečij Rio Negro, Rio Orinoco in Rio Vaupes

Heiko Bleher trdi v svoji monografiji na str. 54 v poglavju o Ferdinandu Cochu-ju (1910 - 1994), da jih je določeni (" a certain" ) H.R.Axelrod kupil leta 1956 v lokalni zootrgovini in jih razglasil za svoje odkritje! Gospod se je vrnil iz Korejske vojne in slišal, da uvaža te ribe samo Fred Cochu, takratni največji uvoznik akvarijskih rib na svetu (bil je lastnik akvarija Paramaount Aquarium v Ardleyu, New York). Fred Cochu jih je uvozil v ZDA že leta 1955, zanje je menda izvedel od nemškega meniha (misijonarja). Vendar ime "kardinal neonka" (tako so ji imenovali tudi prvi slovenski akvaristi) nima imena po tem, temveč so ji domačini v svojem jeziku lingua geral rekli cardinais. Takoj je poslovnež Fred Cochu začel izvažati to ribo v tisočih kosov na mesec in ji dal ime po domačinskem "cardinal tetra" = kardinal neonka. H.R.Axelrod je nekaj (kupljenih?) mrtvih neonk dal kolegu ihtiologu, s katerim je takrat ravno pisal knjigo, Dr. Leonard P. Schultz-u, kuratorju Smithsonian Institut-a in ta je ugotovil, da je to nova vrsta, ki jo je sprva poimenoval "scarlet characin". Leta 1956 šele jo je opisal kot novo vrsto v akvaristični reviji T.F.H. (Tropical Fish Hobbyist) in ji dal ime po "odkritelju" (sicer direktorju in lastniku te revije!) Cheirodon axelrodi. Istega leta pa sta jo opisala tudi prof. Dr. G.J. Myers in dr.S.H. Weitzman v »Stanford Ichthyological Bulletin« kot Hyphessobrycon cardinalis. Danes ji rečemo Paracheirodon axelrodi po reviziji francoskega ihtiologa J.Gery-ja iz leta 1960 (dokončno potrjeno od Mednarodne zoološke komisije leta 1999). Danes na leto izvozijo iz Brazilije na desetine miljonov teh rib po vsem svetu. Ekologijo rdeče neonke je prvi obdelal znani nemški akvarist prof. Dr. R. Geisler. Zanimivo je, da je akvaristična literatura bolj ali manj prezrla podatek, da je Heiko Bleher že leta 1960 opazil v naravi, da se rdeča neonka v naravnem habitatu (kristalna, občasno črna voda) hrani občasno s plodovi oz. sadeži palme vrste Mauritia flexuosa (glej članek Habitati črne reke - utrinki ).

sadeži palme Mauritia Flexuosa, s katerimi se hranijo rdeče neonke in pravi diskusi, pa tudi rastlinojede vrste piraj in številne druge omnivorne ali herbivorne ribe v Amazoniji


Prvi je rdeče neonke začel loviti v naravi menda pilot brazilske letalske družbe kapitan Malm, vozil jih je v ZDA s svojim legendarnim DC3-jem. Konec leta 1959 je 10.000 rdečih neonk menda prodal znani avstrijski zbiralec eksotičnih živali Hans Willy Schwartz nekemu kitajskemu preprodajalcu rib z imenom Louis Chung v Georgetown v Gvajani. V naslednjih nekaj letih je tako rdeča neonka postala največji prodajni hit in posel vseh časov in je še danes najbolj prodajana in popularna akvarijska riba. Tega ne smemo pozabiti! Vendar so se žal že zelo zgodaj začele zlorabe: teh čudovitih ribic, ki prihajajo iz izjemno mehke in kisle vode enih najbolj deviških habitatov na svetu, niso pravilno aklimatizirali in jih je zaradi pretrde vode poginilo na miljone! Človeški pohlep nikdar ni poznal meja ali imel kakšnih zadržkov, žal.

V Evropo jih je prva poslala leta 1953 mama od Heika Bleherja, gospa Amanda Bleher, 1910 - 1991 (po njej se imenuje recimo znana akvarijska rastlina Echinodorus bleheri) , vendar so žal ribice med potjo poginile.

Ker ima rdeča neonka večje mladičke, ki lahko takoj sprejmejo navplije artemije, v praksi evropski akvaristi in gojitelji vzgojijo bistveno več sicer bolj zahtevnih rdečih, kot bolj plodnih in manj zahtevnih navadih neonk. Tudi zaradi še lepše obarvanosti je zadnja leta večje povpraševanje po bolj toplovodni rdeči neonki.

Češki akvaristi so pred kratkim s selektivno selekcijo vzgojili zlato obarvano rdečo neonko, gojitelj Dr. Karel Zahradka iz Prage pravi, da tudi v naravi obstajajo rdeče neonke v različnih barvnih oblikah (Rio Negro in Rio Orinoko), ki bodo kmalu opisane kot različne vrste.

Ne glede na to, ali zgornji podatek o "odkritju" rdeče neonke v "petšopu" drži ali ne, je res, da je omenjeni Axelrod (sicer lastnik največje akvaristične založbe na svetu - T.F.H.) eden glavnih krivcev za neverjetno zmedo na področju taksonomije akvarijskih rib nasplošno, saj je uvedel pravi ocean sinonimov in neveljavnih imen in pri tem kot lastnik kapitala izkoristil svoj vpliv na oblikovanje javnega mnenja preko medijev, na področju akvaristike je to žal zaradi specifične vloge njegove revije potekalo kar v svetovnem merilu. Vseeno drži, da je financiral marsikatero ekspedicijo v Amazonijo oz. marsikaterega raziskovalca ali ihtiologa, ki so v znak hvaležnosti poimenovali marsikatero novo odkrito ribo ali vodno rastlino po njemu (kar mrgoli akvarijskih rib z njegovim imenom, ne samo vrstnim, celo rodovnim).

P.s. septembra bo izšel v reviji MOJ PES v redni mesečni rubriki o akvaristiki moj članek o rdeči neonki.

Ljubljana, 23. avgust, 2006

Bojan Dolenc