Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Nakup akvarijskih rib
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Uvod v akvaristiko
Vsi ki se odpravljate po nakupih novih rib, preberite ta sestavek! Morda vam bo olajšal nakup in zmanjšal kasnejše preglavice.

Pri znancu ste videli lep tropski akvarij s čudovitimi ribami in ste si tudi sami zaželeli tak košček podvodnega sveta v svojem stanovanju ali na delovnem mestu. Če ste v akvaristiki popoln začetnik, pa tu preži na vas polno nevarnosti. Kot dolgoletni akvarist se sicer že težko popolnoma vživim v položaj in razmišljanje nekoga, ki je šele na začetku; vendar bom vseeno poizkusil opozoriti na nekaj problemov v zvezi z nakupom akvarijskih rib.

Katere ribe boste imeli v akvariju, je dobro vedeti, še preden ste akvarij uredili; velikost akvarija, podlaga, dekoracija, zasaditev z rastlinami, kvaliteta vode in način filtriranja, prezračevanja, osvetljevanja, ogrevanja in druge tehnične rešitve so odvisne od izbora rib in njihovih življenjskih zahtev. Sliši se zelo »obrabljeno«, vendar tako kot pri nakupu drugih domačih živali (psa, papige, ipd.) velja, da se je najbolje posvetovati z dobrim poznavalcem in si obvezno za začetek nabaviti ustrezno literaturo. Izkušnje žal kažejo, da se je na nasvete prodajalcev v zoo trgovinah še najmanj zanašati; lastniki kot nepoboljšljivi trgovci in prodajalci kot slabo izobražena »delovna sila« prepogosto podtaknejo nič hudega slutečim začetnikom neustrezne in včasih celo bolne ribe, ki potem kmalu poginejo (in še »ene sanje so splavale po vodi«)! Pri tem je treba opozoriti, da otroci take pogine rib dosti težje doživljajo od nas starejših! Pametno je zato začeti z manjšim številom manj občutljivih vrst rib, ki naj ne bodo »ravno najdražje«.

Zavedati se moramo, da je življenje v akvariju ujetništvo in da so ribe popolnoma odvisne od naše sposobnosti, da se vživimo, kolikor je le mogoče, v njihove podvodne radosti in težave.

Akvarij naj bo čim večji; z velikostjo akvarija premosorazmerno upadajo problemi z gojitvijo in pogostostjo vzdrževanja, saj je v večjih akvarijih biološko ravnotežje stabilnejše. Ne smemo se ozirati samo na velikost rib; včasih zahtevajo manjše vrste, ki živijo v jatah in so dobri plavalci (npr. azijske mrenice, ...), prostornejši akvarij.

Upoštevati moramo maksimalno naseljenost, ki je med 2 in 4cm ribe na 1dm2 akvarijske površine ali nekako eno srednje veliko ribo na 4 litre vode; odrasla skalarka – 50 litrov, odrasel diskus – 70 litrov vode, ipd. Saj je od površine gladine odvisna količina raztopljenega kisika v vodi.

Glede izbora rib obstajata več možnosti: ena in v praksi pri nas najpogostejša je t.i. skupinski akvarij, v katerem gojimo ribe s podobnimi zahtevami glede kvalitete in temperature vode in hranjenja in se dobro prenašajo med seboj (medvrstna harmonija); številni izkušeni akvaristi bolj cenijo t.i. biotop akvarije, kjer gojimo ribe in rastline iz istih zemljepisnih področij - biotopov, kot v naravi. Izkušnje kažejo, da se bolje obnesejo akvariji tega drugega tipa in so tudi lepši in prijetnejši na pogled; najbolj naravno je, da imamo malo vrst z veliko predstavniki – jato ribic, ki se tako najbolje počutijo in to tudi pokažejo z bolj naravnim in živahnim obnašanjem ter zaradi boljšega počutja tudi lepšo obarvanostjo.

Pomembni pa so tudi medsebojni odnosi rib – iste vrste in različnih vrst. Rib, ki so zelo napadalne do predstavnikov iste vrste, moramo imeti v akvariju veliko ali pa samo eno: npr. če imamo samo dva taka primerka v premajhnem akvariju s premalo skrivališči, bo večja riba stalno napadala manjšo oz. šibkejšo in kmalu bo ta podlegla in običajno poginila ali pa »hirala« v kakem kotu; če pa imamo večje število (po možnosti nad 10) primerkov iste agresivne vrste, se bo napadalnost porazdelila med posameznimi ribami in ponavadi se vzpostavi nekakšno ravnovesje, kjer posameznik preživi brez hujših posledic. Tak primer so npr. siamske bojne ribice, vrste mrenic (Labeo bicolor, Crossocheilus siamensis, ...), afriške ustonoše, samci mečkov, piraje, hrbtoplovci, afriški rilčarji, argusi, mnogi ostrižniki ipd. Klasična varianta je tudi, da npr. sumatranke ali večje vrste teter in makropodi ne gredo skupaj s skalarkami, nitkarji ali pajčolan gupiji, ker jim grizejo plavuti...

Upošteveti moramo tudi način življenja rib, saj imamo le tako lahko akvarij, ki je naseljn v vseh predelih. Talne ribe so činklje in somiči; med površinske ribe spadajo cebrice, male kljunate ščukice; ribe jate so neonke, tetre, mrenice; ribe, ki živijo v votlinah so ustonoše, plaščarice, vodni pavlinčki in citrončki, oklepni somiči. Pomembna je tudi plavalna sposobnost rib, čemur prilagodimo tudi jakost vodnega toka v akvariju z ustrezno šibkejšimi ali močnejšimi vodnimi črpalkami (cebre, mavričarke, moliji, somi so dobri plavalci; diskusi, labirintovci imajo radi mirno vodo…). Seveda pa ne smemo pozabiti na prehranjevalne navade : nekatere vrste ne uspevajo brez dodatka žive hrane (nožarice, metuljarice, rilčarji, stekleni somi in ostriži, leteče lisičke, ipd.).

Temperatura: ni neke povprečne temperature; pajčolanke, kardinalke, navadne neonke, makropodi, nekateri oklepni somčki, sezonski zobati krapovci potrebujejo relativno nizke temperature do 24°C; nekatere živorodke, labirintovci, mnogi ostrižniki, rdeče neonke, skalarke, diskusi pa višje (26-30°C).

Kvaliteta vode: mehko in rahlo kislo vodo s šotnim filtrom potrebuje večina tropskih sladkovodnih rib in rastlin: razbore, tetre, neonke, mnoge mrenice, vrste plaščaric, diskusi, vodni pavlinčki, številni labirintovci in rilčarji, nekatere »kili« ribice (nekatere tudi mehko in bazično, npr. rod Nothobranchius) itd . Trdo in rahlo bazično vodo potrebujejo (na splošno rečeno): npr. mnogi afriški ostrižniki (nekatere ustonoše iz jezera Malawi pravzaprav srednje trdo in bazično), mavričarke, nekatere živorodke, (npr. vrste molijev), argusi, srebrice, napihovalke (tudi dodatek soli)...

Največja težava je, da pogosto v literaturi težko najdemo podatke, kakšne zahteve posamezne ribe v naravi sploh imajo; v takih primerih je pametno biti previden in z nakupom raje malo počakati.

Dobro je vedeti tudi, katere ribe se hranijo z rastlinami ali jih samo »ščipajo«, predvsem bolj nežne vrste in vršičke, ali pa se tudi bolj konkretno »spravijo« nad njih in jih praktično odstranijo iz akvarija (izrazito herbivorne vrste bodo podčrtane!): vrste azijskih in afriških mrenic: sumatranke - Barbus tetrazona, B. semifasciolatus, B. everetti, B. filamentosus, brokatne mrenice - B. schuberti, rdečeplavute črne in sive mrenice (Labeo bicolor in frenatus), sive lisičke ali siamska rilčarica (Crossocheilus siamensis), zlate lisičke ali lepoplavutna rilčarica (Epalzeorynchus kallopterus), praskači (Gyrinocheilus aymonieri), cebre (Danio malabaricus), zlate ribice, koi krapi in hladnovodne razbore; rastlinojede piraje (Metynnis), rdečeplavute tetre (Hemigrammus caudovittatus) in rdečelise tetre (Hyphessobrycon callistus rubrastigmsa, erythrostigma), svilnati nitkarji (Trichogaster microlepis), skalarke in ploščati ostrižniki (Cichlasoma), ustonoše (Haplochromis, Pseudocrenilabrus, Labidochromis, Melanochromis, ...), velikoplavuti moliji, nekatere vrste hrbtoplovcev (Synodontis), modri rogatci (Ancistrus - delajo luknje v liste suličark), afriški in azijski ostrižniki, argusi, srebrice... Za nekatere (podčrtane) od teh običajno pridejo v poštev le robustnejše in hitro rastoče vrste rastlin (orjaška valisnerija, suličarke, lokvanji, Anubias, rogolist, vodoljube, leča in vodna solata), za večino pa velja, da ne posadimo bolj nežnih, občutljivih in »okusnih« vrst rastlin.

Za nakup rib se seveda odločimo, ko je »načrt« akvarija že narejen in ko urejen akvarij že nekaj dni čaka zasajen z ustreznimi rastlinami v ustrezni vodi z delujočim biološkim filtrom, ko vrednost nitritov kljub dodatku hrane v akvariju ostane na ničli.
Prve dni, ko v akvariju še ni rib, vsak dan damo v akvarij ščepec hrane ali po eno tableto (odvisno od velikosti akvarija), dobijo se tudi startne kulture bakterij in »hranilni kompleksi za bakterije«, koristijo pa tudi vitamini - tekoče multivitaminske mešanice za uporabo v akvariju.

Treba je seveda poznati osnove kemizma vode (nujno vse o pH vrednostih) in paziti, da dekoracija, npr. okrasne korenine ne kvarijo vode (vonj, motnost,...).

Ribe je seveda najbolje kupiti pri akvaristu – gojitelju; ker pa je teh bolj malo, se je dobro vsaj pozanimati, kje prodajajo kolikor toliko zdrave ribe?
Koristen nasvet: Dokler nimate izkušenj, ne kupujte rib istočasno na več mestih!
Pozorni moramo biti predvsem na izgled in obnašanje rib; ribe z belimi pikami in lisami ali rdečimi fleki po telesu, s stisnjenimi plavutmi, shujšane, hitro dihajoče in nenormalno plavajoče ali pa če apatično ždijo na dnu ali v kotu akvarija ali pa se drgnejo ob predmete v akvariju, so bolne.

Nikdar ne kupimo rib iz akvarija, v katerem leži ena ali več mrtvih rib (v naših trgovinah prej pravilo, kot izjema).

Zelo koristen pokazatelj je tudi, če lahko ribe vpričo nas nahranijo: če ribe ne skočijo na hrano in nimajo apetita jih ne kupite!

Ne dovolite, da vam dajo v eno vrečko ribe iz različnih akvarijev (v isto vodo) in nikakor vam naj ne dajejo v vrečke kisika: pri nas trgovci običajno sploh ne uporabljajo ustreznega kisika, ampak cenenega tehničnega, ki vsebuje primesi strupenih plinov in ribe dobijo »opekline«, embolijo, methemoglobinemijo in druge poškodbe! Če kupujemo diskuse ali koralne ribe, naj dajo vsako posebej v svojo ustrezno veliko vrečko (morskih rib seveda ne skupaj z vetrnicami – kar se je že večkrat zgodilo). Višek take »prodaje« sem na lastne oči doživel pred leti, ko je prodajalka prodala 20 neonk v isto vrečko z ribojedo sladkovodno iglico.

Ribe nesemo domov seveda ustrezno toplotno zaščitene, da se ne podhladijo ali pregrejejo (hladilne torbe,ogrete na 25°C). Doma damo ribe najbolje v lavorček pod akvarij, vrečko odpremo in z zelo tanko cevko za zrak, ki jo lahko dopolnimo z ventilom, po kapljicah kapljamo vodo iz akvarija v vrečko, da se izenačijo temperatura, vsebnost plinov, pH in redoks potencial in druge vrednosti. Bolj izkušeni akvaristi dodamo v tem obdobju aklimatizacije, ki naj traja od 20 minut(do 1 uro za bolj občutjive vrste - diskusi, zastavice, kozice,...) še imunski tonik, nekaj kapljic metilenskega modrila in obvezno vitamine, ki vsebujeje antistresni B-kompleks in aktivni C vitamin (če tega ne obvladamo, pa vsaj kakšen »antistresni« pripravek, ki se uporablja ob menjavi vode). Ribe potem vsako posebej nežno ujamemo z mrežico in ja spustimo v akvarij; luči ob vnosu rib v akvarij obvezno pogasimo in pustimo akvarij zatemnjen nekaj ur, da se ribe počasi privadijo na novo okolje. Prve dni hranimo bolj po malo in zelo previdno! Tukaj naredijo začetniki največ napak.

Če po nekaj dneh opazite simptome ribjih bolezni – dobrodošli v svet akvaristike! Če bo vse v redu – še bolj dobrodošli, saj ste očitno talentirani ali pa rojeni pod srečno zvezdo...

Avtor članka je Bojan Dolenc.