Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Antibiotiki in bakterijske bolezni
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Bakterijske infekc...
Ihtioftirioza (Iht...
Sol v sladkovodnem...
BREZ PANIKE O RIBJ...
Kaj so to antibiotiki, kako delujejo in na kaj moramo biti pozorni, če ribe zdravimo z antibiotiki.

Bakterije - kdo so to?
Bakterije so drobni organizmi nevidni s prostim očesom. Obstaja mnogo različnih vrst bakterij in so po vsej verjetnosti najbolj razvejana skupina organizmov na zemlji - vsaka kot majhna kemična tovarna. Zelo majhno število teh bakterij je patogenih (se pravi, povzročiteljev bolezni). Te lahko razdelimo na dva tipa: Gram-negativne in Gram-pozitivne. Ta enostavna delitev izvira iz Gamovega testa pri katerem se kultura bakterij obarva (rdeče-negativna, modro-pozitivna) zaradi razlike v strukturi celične membrane.

Obarvane bakterije z uporabo Gramovega diferencialnega testa
Gram pozitivne bakterijeObarvane Gram-pozitivne bakterije pri visoki povečavi
Gram negativne bakterijeObarvane Gram-negativne bakterije pri visoki povečavi

Mnogi ribji patogeni, kot npr. Aeromonas, Pseudomonas, Vibrio, Flavobacterium in Cytophaga, so Gram-negativne bakterije. To so bakterije, ki so običajno povezane z bakterijskimi boleznimi kot npr. razjedami, razpadom plavuti, akutno sepso in bakterijskimi okužbami škrg. Manj pogosti patogeni so Mycobacterium in Nordica, ki povzročajo granulome (tuberkle, abcese).

Kako bakterije povzročijo bolezni?
Čeprav so izredno majhne imajo bakterije ogromen reproduktiven potencial. Bakterija se enostavno razdeli na dve novi bakteriji in ko sta ti dovolj veliki, se ponovno razdelita, itd. V idealnih pogojih je lahko interval med delitvijo vsega 20-30 minut, kar pomeni, da se lahko ena sama bakterija v 24 urah razmnoži v nekaj milijonov.

Kot že rečeno, bakterije so kot majhne kemične tovarne. Nekatere proizvajajo toksine, ki se izločajo v kri in tkivo gostitelja. Spet druge, predvsem Gram-negativne, ne izločajo topljivega toksina temveč proizvajajo endotoksin, ki se sprosti, ko celica umre in razpade. Ti endotoksini so običajno lipopolisaharidni gradniki celičnih sten bakterij (specifično del lipid A). Poleg toksinov je virulenca mnogih bakterij delno večja zaradi zunajceličnih encimov, ki poškodujejo zdrave ribje celice.

Tako lahko milijoni bakterij premagajo ribje obrambne mehanizme - zato je zelo pomembno hitro zdravljenje, če želimo, da ribe preživijo.

Kako delujejo antibiotiki?
Antibiotiki so kemične substance, ki jih izločajo določeni mikroorganizmi, in ali uničijo (baktericidni) ali onemogočajo rast ter razmnoževanje drugih mikroorganizmov (bakteriostatični). Antibiotiki so lahko širokospektralni, kar pomeni, da delujejo na veliko različnih mikroorganizmov - tako na dobre, kot na slabe, in ozkospektralni, ki so namenjeni zdravljenju točno določenih obolenj (zatiranju točno določenih mikroorganizmov) in so sposobni vplivati na metabolične procese specifične tem mikroorganizmom. V splošnem delujejo antibiotiki s:

  • preprečevanjem sinteze celičnih sten bakterij - tipično penicilini,
  • poškodovanjem bakterijine citoplazmatske membrane,
  • vplivanjem na sintezo proteinske ali nukleidne kisline - tipično tetraciklini,
Vendar pa tako napadeni mikroorganizmi ne čakajo križem rok. Mnogi so sposobni proizvesti encime, ki nevtralizirajo antimikrobne sestavine. Drugi so sposobni razviti odpornost na šibko, kratkotrajno ali ponavlajočo se izpostavljenost antibiotikom. Tako se npr. čedalje pogosteje pojavlja odpornost mikrobov na oxolinično kislino in tetracikline zaradi prepogoste uporabe in zlorabe.

Kateri antibiotiki so na voljo?
Vsaka dežela ima svoje regulative za nadzor nad antibiotiki in tako lahko dostopnost variira. V Sloveniji se večino antibiotikov dobi le z receptom, ki ga napiše veterinar. Ker pa se ti nasplošno slabo razumejo na ribe, jim morajo včasih sami akvaristi svetovati pri izbiri. Med antibiotiki v pogosti uporabi so:

  • Širokospektralni penicilini, ki vključujejo amoxycilin in ampicilin. To so baktericidni antibiotiki in so efektivni tako na Gram-pozitivne kot Gram-negativne bakterije, žal pa niso posebej učinkoviti proti Pseudomonas bakterijam.
  • Kloramfenikol je širokospektralni antibiotik, a tudi ta žal ni posebno učinkovit proti Pseudomonas. Ker se uporablja za človeško medicino, je njegova uporaba za zdravljenje živali za prehrano prepovedana v mnogih deželah. Nekateri ljudje so občutljivi nanj, zato je najbolje, da nosimo zaščitne gumijaste rokavice, ko ravnamo z njim.
  • Obstaja več potenciranih sulfonamidnih zdravil pri katerih je žveplova sestavina združen z trimetoprimom. Oba sta širokospektralna in bakteriostatična. Splošno se dobro absorbirajo skozi prebavni trakt, slabo pa iz vode preko kože in škrg. Včasih lahko povzročijo nastajanje kristalčkov v urinu in naj se ne bi uporabljali, ko obstaja možnost poškodovanih ledvic. Ne smemo jih uporabljati skupaj z organofosfati. Učinkoviti so proti Aeromonas sp. in ostalim Gram-negativnim bakterijam, a žal ne posebno učinkoviti proti Pseudomonas.
  • Gentamicin je širokospektralen antibiotik s bakteriocidnim efektom. Uporaben je proti vsem Gram-negativnim bakterijam vključno z Pseudomonas, vendar pa je lahko škodljiv ledvicam. Znanstveniki sumijo, da obstaja velika možnost, da bakterije nanj hitro razvijejo odpornost, zato ni primeren kot prvo zdravilo. Uporabimo ga šele, ko druga zdravila odpovedo.
  • Nitrofurani so skupina sintetičnih antibiotikov. Tako nifurpirinol kot tudi nitrofurazon sta efektivna proti mnogim ribjim patogenom. Dobro se absorbirata skozi kožo, kar ju postavlja med favorite za zdravljenje v kopelih. Vendar pa sta karcinogena ter mutagena in je zaradi tega njuna uporaba pri ribah namenjenih prehrani prepovedana v mnogih deželah.
  • Oxytetraciklin je bakteriostatočno zdravilo s širokim spektrom delovanja. Žal pa se v zadnjem času pojavlja splošna odpornost bakterij nanj, poleg tega pa ni posebno učinkovit proti Pseudomonas. Kadar ga uporabimo za zdravljenja v kopeli, se hitro veže s kalcijem in magnezijem v trdi vodi, kar zmanjšuje njegovo efektivnost. Je tudi občutljiv na svetlobo in se obarva rjavo, ko razpade. Razpadla oblika je toksična tako za ribe kot za ljudi. Nekatere študije so pokazale, da je oxytetraciklin imunosupresor za nekatere ribje vrste.
  • Quinoloni so ozko spektralna zdravila, ki delujejo predvsem na Gram-negativne bakterije, kot so Pseudomonasin Aeromonas. Prva generacija quinolonov je znana oxolinična kislina, na katero pa so žal mnoge bakteije v zadnjem času razvile odpornost. Novejše generacije quinolonov vsebujejo enrofloxacin in sarafloxacin. Ti so učinkoviti proti Pseudomonasin Aeromonas hkrati pa nanje ni zaznati širše odpornosti. Vsi quinoloni se v vodi vežejo s kalcijem in magnezijem v trdi vodi, kar pomeni, da niso učinkoviti za kopelna zdravljenja. Dobro se absorbirajo skozi prebavila, kar jih postavlja med uporabna zdravila za mešanje v hrano.

Občutljivost na antibiotike
Bakterijska odpornost je pomemben dejavnik, ki ga moramo upoštevati pri izbiri ustreznega antibiotika. Medtem, ko je pogosto potrebno začeti zdravljenje na podlagi lastnih izkušenj, je priporočljivo da hkrati izvedemo mikrobiološko identifikacijo bakterij in njihovo občutljivost na antibiotike. V najslabšem primeru to le potrdi izbiro zdravila, v drugih primerih pa lahko prihrani čas in denar, ko je začetno zdravljenje neučinkovito.

Sterilna vatirana paličica je uporabna za jemanje vzorcev z rib (ledvic ali ostalih organov poginulih rib ali kožnih razjed še živih rib). Kadar jemljemo vzorec s kožnih razjed, moramo to opraviti z roba okužene razjede, saj so v središču lahko že prisotne sekundarne okužbe.

Paličico z vzorcem nato čimprej odnesemo na mikrobiološka testiranja, te pa lahko izvedejo le specializirani laboratoriji. Povprašajte bližnjega veterinarja, če vam lahko uredi taka testiranja. Rezultate vzorcev iz kožnih razjed je težko interpretirati zaradi možne prisotnosti sekundarnih okužb. Pogosto taki vzorci pokažejo prisotnost večjega števila patogenov in je potrebno precejšnje znanje ter izkušnje za določitev vrednosti rezultatov.

(povzeto po članku avtorja Frank Prince-Iles)

Besedilo je pripravil Blaž Kristan.