Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Gojenje deževnikov
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Živa hrana: Enhit...
Lovljenje žive hr...
Deževniki so odlična hrana za ribe. Tu opisujemo, kako pripraviti zaboj v katerem jih gojimo in podrobnosti na katere moramo biti pozorni pri gojenju.

Čeprav se sliši hecno in mogoče marsikomu neumno, je za akvariste, še posebej tiste, ki gojijo večje ribe, zelo pomembno, da gojijo vrtne ali (še bolje) kompostne deževnike.
Deževniki so odlična hrana za mnoge ribe, hkrati pa je njihovo gojenje na moč enostavno. Glede na število rib oz. njihovo potrebo po hrani, si pripravimo primerno število posod v katerih gojimo deževnike. Startno kulturo pa si lahko naberemo kar na domačem vrtu (kompostu), lahko pa jih poiščemo tudi v kompostnicah. V tujini je moč kupiti kompostne črve v specializiranih trgovinah, kjer prodajajo pripomočke za kompostiranje. Žal je pri nas takih trgovin malo, če sploh so.

Kako pa deževnike gojimo?
Zelo enostavno! Potrebujemo pokrito korito (škatlo) poljubne velikosti (večja škatla = več glist), vrtno šoto ali humus v zadostnih količinah, da napolnimo škatlo in seveda startno kulturo deževnikov. Ta lahko šteje od dva do dvanajst deževnikov (za tiste, ki ljubijo recepte s številkami). In to je vse! Občasno deževnike hranimo z listi solate, olupki sadja,...

No, točne nasvete kako izdelati škatlo, kako pripraviti šoto oz. humus in kako hraniti deževnike preberite v nadaljevanju.

1. Škatla
Škatla je lahko kakršna koli, lesena, plastična, kovinska,... Nekateri celo uporabljajo stare nerabne striporne ostanke embalaže, ipd. Če jo boste izdelali iz lesa, lahko to storite po naslednjem postopku:

  • zbijte škatlo (lahko je velika le 35x35x20 cm [ŠxDxV]),
  • korito in pokrov spojite z najcenejšimi panti,
  • izvrtajte/izrežite dve do 5cm veliki luknji na sprednji strani škatle tako, da bo dno odprtine poravnano z dnom notranjosti škatle (skoznju bo odtekala voda),
  • temeljito pobarvajte škatlo z vodoodporno oljno barvo (tesarol,...),
  • z notranje strani pribijte ali prilepite drobno mrežico preko obeh odprtin, ki ste ju napravili v sprednjo stran (mrežica preprečuje, da bi gliste ušle na plano).

Tako! Škatla je nared. Sedaj pa...

2. Šota oz. humus (oz. kako pripraviti škatlo za gliste)
Kupite ali naberite dovolj šote oz. humusa da napolnite škatlo. In ne pozabite: šota se posede, ko jo boste namočili.

  • napolnite škatlo s šoto oz. humusom,
  • čeznjo nalijte vodo dokler ne bo začela odtekati skozi luknji in dobro premešajte, da se namoči vsa,
  • vzemite nekaj (6) zidakov (opek, lahko tudi kaj drugega) za podstavek,
  • postavite po eno opeko pod vsak prednji vogal škatle in po dve opeki pod vsak zadnji vogal škatle (škatla je nagnjena, tako, da lahko preostanek vode odteče),
  • vse to delajte zunaj ali pa pod odprtini postavite lavor ali kako drugo posodo, ki bo ulovila odtekajočo vodo.

Uh! Že smo umazani kot pujsi...

3. Deževniki
Ti so bistvo vsega skupaj. Naberite ali kupite jih čim več (da boste čimprej želi pridelek). Za nabiranje vam odsvetujem uporabo elektrike, kdor pa je pogumen... Lahko si pomagate tako, da v zemljo zabijete večji kol in okoli njega zalijete zemljo. Čez kako uro ali dve močno primite kol in ga začnite majati, vendar ga ne izpulite iz zemlje. Če je v njej kakšna glista, bo prilezla na plano. Kdor pa ima doma kompost, naj ga malo rabrska in pobere vse deževnike, ki jih najde. (No ja, kakšnega lahko tudi pustite.)
En ali dva jogurtova lončka jih bosta dovolj! Aja, svetujem vam, da pobirate le najmanjše deževnike.

  • stresite deževnike v škatlo s šoto oz. humusom,
  • kupite (srednjo) vrečko polente (to boste imeli za zeeeeelo doooooooolgo časa),
  • vsake tri do štiri dni potresite po površini šote TANKO plast polente (koruzni zdrob),
    Opomba: Preden potresete novo plast zdroba uporabite vrtne grabljice za rahljanje zemlje (lahko tudi kaj drugega) in narahlo premešajte zgornji sloj šote oz. humusa, da se ostanki prejšnjega obroka pomešajo s šoto. Občasno lahko v posodo položite tudi uvel list solate ali jabolčne olupke, da popestrite prehrano deževnikom.
  • počakajte kak mesec in ugotovili boste, da imate v škatli dobesedno milijone deževnikov, od majcenih, do pravih odraslih velikanov,
  • uživajte v sadovih svojega "vtrnarjenja" in hranite svoje ribe.

Majhne deževnike uporabite za majne in mlade ribe, veliki pa bodo zadovoljili apetit še tako požrešne ribe, kot je npr. Oskar ali kakšni večji somi. Priporočam pa vam, da jih operete preden jih vržete ribam, da ostanki hrane v prebavilih ne bi kalili vode.

S tem ste si izdelali svojo tovarno hrane, ki bo trajala "večno" (no ja, večno ima lahko veliko pomenov). Mislim pa, da vam ne bo uspelo oslabiti kulture, pa če še tako izdatno hranite ribe (kar pa seveda odsvetujem).

Problemi
Problemov praktično ni, skrbeti moramo le, da je šota oz. humus vedno vlažen ter da ne zmrzne. Če se šota oz. humus osuši bodo deževniki zelo hitro pomrli, zato moramo šoto oz. humus redno vlažiti. Vendar pozor: Nikar ne zalivajte preveč, saj se deževniki lahko utopijo. K sreči šota oz. humus dobro zadržuje vlago in je zalivanje oz. vlaženje redko potrebno.
Redko, pa vendar, se zemlja lahko "pokvari". Običajno je to posledica prepogostega ali preobilnega hranjenja, ko začne ostala hrana gniti. V takem primeru je potrebno vsebino škatle izprazniti in začeti znova.

Škatla z deževniki ne smrdi in jo imamo lahko celo v stanovanju ali na balkonu (pazimo na temperaturo), garaži, ... Ker deževniki slabo prenašajo temperaturne ekstreme, bodimo pozorni kje imamo škatlo z deževniki. Le ti namreč ne prenesejo sončenja na opoldanskem soncu ali zmrzali (čeprav jim temperature do 8°C ne škodijo) zato škatlo postavimo v senčno lokacijo, kjer se temperature ne dvignejo preko 25°C, če jih imamo zunaj.
In še to: pokrov škatle naj bo vedno zaprt, deževniki namreč ljubijo temo, hkrati pa pokrov preprečuje sušenje šote oz. humusa.

Avtor članka je Blaž Kristan.