Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Piraje v naravi in akvariju
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Resnica o "krvoločnih" pirajah. Članek objavljam kot pojasnilo na zadnje anketno vprašanje: Kdaj so potencialno nevarne vrste piraj najbolj nevarne?

Decembra 2006 je znanstvenik Jan Mol iz Univerze v Surinamu objavil rezultate svoje 15 letne raziskave o nevarnosti piraj, osredotočil se je predvsem na v domačih vodah najpogostejšo vrsto rdečeoke črne piraje Serrasalmus rhombeus, Linnaeus, 1766, ki velja za eno od bolj nevarnih vrst piraj. Pravi, da v 15 letih kopanja v naravnih vodah in lovljenja rib tako, da je bosonog stal v vodi, ni doživel niti enega napada piraj. Pravi tudi, da so poročila o človeških okostnjakih zgolj posledica tega, da so določeni ljudje utonili ali kako drugače umrli v vodi in so rečne ribe (predvsem somi), med njimi lahko tudi piraje opravile svoje in pojedle mrtvo meso. Trdi, da piraje niso "ljudožerke", kot velja v ljudski in novinarski "folklori". NI našel niti enega zabeleženega primera, da bi piraje človeka "pojedle", dokazano so nevarne samo na suhem, ko jih nepreviden ribič snema s trnka in se zgolj branijo in ga ugriznejo v prst ali kakšne drug del telesa. Potencialno so bolj nevarne tudi v sušnem obdobju, ko se veliko piraj gnete v izsušenih vodah in so na smrt sestradane. Ob normalni vodi praktično nikdar ne napadejo čoveka in splošno znano je, da se domačini normalno kopajo v rekah in se ne bojijo piraj, ampak nekaterih drugih vrst rib, kot sta kandiru ali somi iz rodu Centromochus ( ti zelo pogosto "pičijo" kopalce z ostro plavutnico). Zanimivo pa je res, da v Surinamu ne napadejo piraje človeka niti v primeru (ki velja ponekod drugje), ko skrbijo za ikre in mladice in takrat normalno v obrambi napadejo slehernega vsiljivca! Takšna nenavadna nenapadalnost do čoveka je raziskovalce obnašanja piraj v naravenem okolju resnično presenetila. Čeprav piraje niso striktno mesojede (so vsejede), vseeno (za vsak slučaj) svetuje turistom, da se raje čim manj kopajo v rekah, posebej to odsvetuje ženskam, ki imajo menstruacijo ali vsem z ranami na telesu. V akvariju so piraje lahko nevarne, če jih ujamemo z mrežico in nam padejo na tla in mimogrede odgriznejo kakšen prst ali neboleče odščipnejo košček mesa, skoraj nikoli pa ne napadejo človeka direktno, ko so še v vodi. O takih poškodbah smo zadnja leta kar redno brali v akvaristični literaturi, a gre za posamezne primere, ko so neizkušeni akvaristi (večinoma gre dejansko za mladoletne akvariste) kljub vsem svarilom skrajno neprevidni in prenašajo piraje iz akvarija v akvarij z navadno mrežico, ki jo ribe z lahkoto pregriznejo. Tudi v Soveniji poznam 2 primera takega ugriza, v enem primeru gre za neizobraženega trgovca, ki je hotel kupcu uloviti odraslo rdečetrebušno pirajo v vrečko z navadno mrežico, pa je piraja v hipu pregriznila najprej mrežico, nato še velik del njegovega prsta (peljali so ga na urgenco!).Torej je zaključek raziskave, da so nam piraje nevarne samo na suhem, ne pod vodo!

Hranjenje "krvoločnih" piraj v naravi

http://www.youtube.com/watch?v=1WezlvmYzS8&mode=related&search=

Serrasalmus rhombeus Linnaeus 1766

AQUARIA BG

Rezutati Ankete kažejo ( v kolikor ima sploh smisel komentirati nezanesljive internetne ankete?), da je kar presenetljiva četrtina odgovorov popolnoma napačnih (- v reki v deževnem obdobju 25%), samo 9 % pa je pravilnih (- na suhem 5% in - na trnku 4%)!? Namenoma pa nismo dali tega članka pred Anketo, ker bi bil gotovo rezultat precej drugačen. Zanimalo nas je ravno to, kakšno je javno mnenje o napadalnosti piraj v naravi.


na zemljevidu J. Amerike so označeni naravni habitati piraj

Piraje v naravi in akvariju

Piraje ali piranhe sodijo med najbolj znane tropske sladkovodne ribe, žal prevladujejo o njih napačne predstave in lažni miti. Tudi v akvaristiki so te ribe zadnja leta nenavadno popularne in počasi se nivo znanja in osveščenost glede njih povečuje. Tudi pri nas je že kar nekaj akvaristov uspešno razmnožilo v akvariju rdečetrebušno pirajo, kar ima za posledico večjo dostopnost in nižjo ceno. Torej je prav, da napišemo čim več o njih.

Etimologija: z imenom piraja označujemo več vrst rib, za katere imajo južnoameriški domačini skupne ime: piraya. Od tod tudi ime za navadno pirajo = Pygocentrus piraya. V SSKJ (slovenski slovar knjižnega jezika) piše takole: piraja -e ž (a) zool. južnoameriška in afriška sladkovodna roparska riba z zelo ostrimi zobmi; piranha -e [-anja] ž (a) zool. piraja: jata piranh .V praksi imamo akvaristi s poimenovanjem določene težave, saj so v uporabi izrazi piraja, piranha, piranja in celo piranča. Na internetnih forumih se v tujih jezikih najpogosteje uporablja izraz piranha. Ime 'piranha' je morda nastalo s hibridno združitvijo 2 indijanskih jezikov plemen Tupi-Guarani : »pira« pomeni riba in »sanha« ali »ranha« pomeni zobje; alternativno gre morda za besede amazonskega plemena Tupi »pira« je riba in »anha« je odgrizniti.

Piraje sodijo v veliko družino južnoameriških in afriških karacinidov, Characidae, ki vsebuje preko 2000 vrst, od katerih je veliko akvarijskih rib, znane so neonke, tetre, golšarice ipd.. Spadajo v poddružino Serrasalminae (serra = pripovedka; salmus= karacinid, salmonid s štrlečimi žagasto nazobčanimi luskami na trebušnem predelu).

Sistematika: Cordata –Vertebrata - Gnathostomata - Actinopterygii - Teleostei - Euteleostei - Ostariophysi - Characiformes - Characidae - Serrasalminae .


najbolj so nevarne na suhem

Poddružina piraj šteje okoli 60 vrst, ki so razdeljene v 13 rodov, najmanjše vrste so velike za dlan, največji rastlinojedi pakuji zrastejo do 1 metra. Najbolj znani rodovi so: Pygocentrus, Serrasalmus, Pristobrycon, Pygopristis, Metynnis, Catoprion, Colossoma, Mylossoma, Mylleus . Prave piraje so v rodu Pygocentrus, gre za 3 vrste: za navadno pirajo - P. piraya Cuvier, 1819 ; sivo ali rdečetrebušno pirajo - P. nattereri Kner, 1860 in orinoško pirajo - P. cariba Humboldt, 1821. Vrstam iz rodu Serrasalmus pogosto rečejo »pirambeba«, gre pa tu za hude taksonomske težave, saj so se imena zadnja leta pogosto zamenjala. Lep primer je črna piraja, ki je bila včasih znana kot Serrasalmus niger, sedaj pa kot Serrasalmus rhombeus. Za človeka so potencialno lahko nevarne samo 4 vrste, vse 3 vrste Pygocentrus in Serrasalmus elongatus. Nekateri rodovi pa so povsem vegetarijanske, rastlinojede piraje, taki so recimo pakuji in »srebrni dolarji« (Metynnis). Zanimivo je, da se v akvaristiki pogosto prodaja pod imenom sicer najbolj običajne akvarijske vrste, to je rdečetrebušne piraje njej na prvi pogled zelo podobna rastlinojeda vrsta, rdeči paku , Colossoma (Priaractus) brachypomus. Ta »lažna piraja« žal zraste do 90 cm in je povsem neprimerna riba za domači akvarij, celo v javnih akvarijih ta vrsta zraste tako velika, da si jo lahko privoščijo samo res veliki. Čeprav gre za znano prevaro, pogosto lahko najdemo to ribo v trgovinah za male živali!

V rekah in jezerih Južne Amerike najdemo različne vrste poddružine na 5 geografskih področjih v vseh 3 tipih voda (črna, bela, kristalna voda): 1. Porečje Rio Orinoko; 2. Reke Gvajane; 3. Porečje Amazonke; 4. Porečje Rio San Francisco; 5. Porečje Rio Paraguay in Rio Parana. Najbolj znana in nevarna je 60 cm velika navadna piraja, P.piraya iz od amazonskega porečja povsem ločenega porečja Rio San Francisco v centralni vzhodni Braziliji.. V tej reki s kristalno vodo živi veliko endemičnih vrst, tu se je navadna ali prava piraja razvijala ločeno od sorodnic rdečetrebušne piraje iz Amazonke in orinoške piraje. Zadnji 2 sta za polovico manjši in manj nevarni. V naravi živijo te ribe posamično v razdrobljenih jatah in se le občasno združujejo v bolj enotne jate. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a9/Pyranha_Pygocentrus_piraya_group_1280.jpg/300px-Pyranha_Pygocentrus_piraya_group_1280.jpg prave piraje v akvariju

Vendar piraje niso tako zelo nevarne, kot so jih po krivici okrivili neodgovorni holivudski filmi. Glavna hrana »mesojedih« vrst piraj so ribe (večinoma jedo plavuti živih rib in redko napadejo ribo do smrti), jedo pa tudi žuželke, rake, v času suše pa tudi ranjene ali v vodi poginule ptiče, plazilce ali sesalce ter obvezno večino leta tudi rastlinska semena in sadeže. Zanimivo je, da se celo prave piraje v določenih obdobjih hranijo pretežno s semeni obrežne rastline vrste Paspalum repens, to je rastlina, ki raste na gosto ob rečni obali in istočasno tudi služi kot skrivališče za mladice različnih vrst piraj.

http://www.amazonian-fish.co.uk/images/Floating_grass.jpg

Paspalum repens

Torej, tudi najbolj krvoločne in nevarne vrste se prehranjujejo tudi z rastlinsko hrano in to v precej večji meri, kot povprečen človek to lahko dojame ! V času sušnega obdobja, ko je premalo prostora, piraje postanejo kanibalistične in šibki osebki so pojedeni. Tako obnašanje je žal pogosto tudi v premajhnem akvariju. Velikost akvarija naj bo min. 400 – 600 l in imeti mora res močno, dvojno filtracijo.

V diskusijah na AKVAzinu imamo posebno specializirano nit o pirajah >> TULE - klik

© Bojan Dolenc