Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Optimalen akvarij
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Akvarijska posoda
Uredimo si rastlin...
Ureditev akvarija
Sol v sladkovodnem...
Uvod v akvaristiko
Vsakdo si želi imeti najlepši akvarij, ki mu bo v ponos in paša za oči. Nekaj kratkihnasvetov, kako do takega akvarija boste našli v tem odličnem članku.

Predvsem začetnike želim opozoriti na nekatere možnosti, ki nam jih lahko nudi akvaristika. Potencialno se veliko ljudi navduši nad akvarijem, ko vidijo na javnem mestu ali pri znancih lepo urejen akvarij, s prekrasnimi barvitimi tropskimi ribami in »bujnim zelenjem« ali »pisanimi koralami« ipd. Za ureditev lepega in uspešnegaakvarija, ki bo v veselje, zadovoljstvo in ponos lastniku, pa je potrebno kar nekaj znanja in izkušenj; posebej je pomembno, da se že takoj na začetku problematike pravilno lotimo! Nujno je potrebno upoštevati »naravne zakonitosti« v majhnem in zaprtem delčku vodnega sveta, da bodo zadovoljni in hvaležni tako prebivalci akvarija, kot mi kot oskrbovalci; naša odgovornost do živih bitij v akvariju je, da jim zagotovimo čim boljše pogoje. Izkušnje kažejo, da nam »povrnejo« največ ravno taki akvariji, kjer uspevajo organizmi v optimalnem ravnotežju, harmoniji, kjer rastline dobro uspevajo, ni nezaželene zaraščenosti z algami, ribe pa se naravno obnašajo, so res lepo obarvane, živahne, zdrave in se normalno tudi drstijo v ujetništvu. S takim pravilno urejenim akvarijem je dolgoročno manj dela in več veselja.Poznamo veliko akvaristov, ki imajo res lepe, dolga lete delujoče, zdrave in biološko uravnotežene akvarije. Morda sicer včasih opazimo, da se določena vrsta ribe, rastline ali nevretenčarja slabše počuti glede na ostalo večino.
V takih primerih se nam zastavi vprašanje: Ali ni, glede na osnovno definicijo akvaristike, naš osnovni cilj, da dosežemo čim bolj optimalne pogoje in čim večjo harmonijo ter biološko ravnotežje v akvariju?

Želim torej opozoriti na običajne, »preveč pogoste« napake oz. kaj vse moramo upoštevati, da bo akvarij v zadovoljstvo ribam in ostalim »podnajemnikom« in s tem tudi nam. Dejansko izkušnje kažejo, da nam ribe ali akvarij kot celota vračajo ves vloženi trud in ljubezen in žal ali na veselje tudi obratno!

Žal običajno prevladujejo začetniški, povprečni akvariji, prevladujočega tipa t.i. »okrasni skupinski akvarij«; na drugi strani je skrajnost idealni akvarij = optimalni akvarij. Eno je torej povprečen akvarij, za katerega moramo nujno svetovati, da naj stoji v čim bolj temnem (senčnem) prostoru, kjer ga osvetljujejo le akvarijske žarnice, da ne pride do »cvetenja alg«, drugo so akvariji, ki lahko stojijo nekaj ur dnevno na direktnem soncu; pa jim to ne škoduje! Nasprotno, so še lepši, rastline proizvajajo mehurčke kisika, da se voda »peni« kot mineralna voda, ribe pa so še lepših, naravnih – mavričnih barv!!! Fantazija naravnih barv, gibanja, harmonije podvodnega sveta »to, je res to«! Akvaristika, ki te zasvoji za vedno.

Seveda moramo upoštevati posebne želje posameznikov, ki nimajo veliko časa za hobije, pa si vseeno želijo imeti lep akvarij, ki dejansko izredno pozitivno deluje v njihovih poslovnih ali domačih prostorih. Tu je potrebno upoštevati pripravljenost - časovno ali finančno - in naseliti akvarij z manj zahtevnimi rastlinskimi in ribjimi združbami. Tudi taki akvariji so navzlic minimalni negi lahko izredno lepi in koristni, če jih pravilno naselimo in vzdržujemo. Današnja tehnika, predvsem metode odstranjevanja nitratov in fosfatov iz akvarija to še kako omogočajo! Poudarek je na pravilni izbiri nezahtevnih rastlin in rib, ki jih ne sme biti preveč … in tu je največ napak in nesporazumov.

Tudi ne tej stopnji optimalnega akvarija so mnenja in različne filozofije in pristopi deljeni in različni! Osebno sem pristaš »optimalnega – habitat akvarija« !« Precej je filozofij v stilu 10 točk, kako dosežemo optimalni akvarij, mojih 10 + 1 točka pa so, kot sledi:

  • dovolj velik ustrezen akvarij
  • ustrezna tehnična oprema
  • naravna dekoracija in podlaga
  • optimalna voda
  • primerna »startna infavna« (startna kultura mikrorganizmov, polžev)
  • dovolj veliko harmoničnih kvalitetnih (neokuženih) rastlin
  • zdrave, genetsko in medvrstno ustrezne ribe
  • pravilno hranjenje
  • redno nadziranje akvarija, testiranje vode, ...
  • redna oskrba
  • + rezultati optimalnega akvarija: drst rib, delo, zabava, povračilo stroškov v smislu pozitivnega učinka na naše psihofizično počutje: »usedi se in uživaj učinek«!

Nemogoče je v enem članku razložiti vse zgoraj našteto, saj je zajeta praktično celotna akvaristika. Da naštejem samo nekaj pomembnejših iskric glede na zgornje točke.

  • Dovolj velik ustrezen akvarij : Premalo se upošteva, da bi bil za začetnike bolj primeren čim večji akvarij. Vemo, da so večji akvariji biološko bolj stabilni, žal je močan protiargument finančne narave. Vsekakor pa je potrebno pri iskanju kompromisa bolj upoštevati prvo trditev!

  • Ustrezna tehnična oprema : Je zelo odvisna od tipa in naselitve akvarija: v primeru sladkovodnega, toplovodnega akvarija z rastlinami je pomembna ustrezna razsvetljava : tako intenziteta v lumnih ali luxih, kot čim bolj naravne širokospektralne valovne dolžine, kot tudi ustrezna fotoperioda (zagotovimo jo s časovnim stikalom); svetloba je bistvenega pomena in eden od nujnih pogojev za optimalno uspevanje rastlin in s tem za uspešen akvarij! To zahteva podrobnejšo obravnavo, a brez poznavanja osnov je težko urediti uspešen akvarij. Za mnoge rastline ima povprečen akvarij prešibko svetlobo, nekatere rastline pa po drugi strani ne rastejo pri premočni svetlobi ali pri neustreznem spektru svetlobe. Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da potrebujejo rastline čim bolj popoln spekter (»dnevna svetloba«) in da samo specialne rdeče žarnice (tipa »gro-lux«) niso najboljše! Večina vodnih rastlin celo bolje uspeva pri zelenem spektru okoli 6500°K. Mnenja so tu zelo protislovna, zato v dvomu damo več različnih tipov žarnic, da se zagotovi čim širši spekter; pravilno pa je seveda namestiti čim bolj optimalno svetlobo za določen tip ureditve in zasaditve. O tem se premalo piše in diskutira, gre za izjemno pomembno področje, kjer se še vsi učimo! K sreči se tudi tehnika fluorescentnih žarnic izboljšuje, so se že pojavile žarnice z večjo svetilnostjo, daljšo življenjsko dobo in boljšimi spektri. Razvoj gre naprej tudi na področju HQL in HQI žarnic, ki so še posebej nepogrešljive za morske akvarije. Ogrevanje podlage in vode istočasno: za optimalno rast rastlin je bistveno, da je temperatura podlage ista, kot temperatura vode v akvariju ali celo za kakšno stopinjo višja! V ta namen se dobi posebne žične grelnike, ki jih zvijemo »cik- cak« na dno akvarija in nato prekrijemo s hranilno podlago in peskom. Zanje obstajajo posebni termostati, ki skrbijo za izravnavanje temperature. Vsekakor je koristno imeti kvaliteten grelnik s termostatom skrit v filtru ali za ozadjem, da ne kvari estetskega – naravnega izgleda akvarija. Biološko filtriranje omogoča optimalno vzdrževanje stabilnosti kvalitete vode, tudi pravilno in optimalno koncentracijo ogljikove kisline v vodi. Po potrebi tudi prezračevanje (bolj ribji akvariji), za rastlinske akvarije je nepogrešljiv sistem za dovajanje CO2 v akvarij. Lahko je to doma izdelana plastenka s kvasom in sladkorjem, lahko specialna jeklenka z reducirnim ventilom in difuzorjem ter ustrezen pribor za vzdrževanje: pincete, mrežice, sesalci mulja, termometri in lahko tudi avtomatski krmilniki…

  • Naravna dekoracija in podlaga : Za rastline in ribe je podlaga življenjsko pomembna: od barve in granulacije, do kemične sestave. Za mnoge rastline s koreninami je kvalitetna železoaktivna nekarbonatna podlaga ustreznih lastnosti zelo pomembna. Pesek je običajno boljši temne barve (rjav, rdeče-rjav, črn,...), mora biti po možnosti neoster, granulacija je odvisna od vrste rib in rastlin. Ostra kremenčeva podlaga pogosto ni primerna, ker sprošča silicij in pospešuje rast kremenastih alg. Korenine, kamenje (ustreznega kemizma) in ostala dekoracija (kokosove lupine, bambus ipd,.) morajo biti predhodno primerno obdelani. Od umetnih materialov včasih malo »popustimo« glede ozadja, če je primerno obdelano in nevsiljivo. Pri zelo velikih akvarijih je včasih varneje uporabiti »umeten« kamen ali skalo (če se ne opazi na pogled).

  • Optimalna voda : Je bistvenega pomena, tu je poleg osnov vodnega kemizma potreben tudi poseben občutek (če ga imaš si lahko dober akvarist) Zanemarjanje kvalitete vode ima lahko usodne posledice. Poleg znanih škodljivcev amonijaka, amonija in nitrita v prvih dneh naselitve rib, do kasnejših prekomernih nitratov in fosfatov v vodi, je še posebej pomembna optimalna koncentracija CO2 in kisika v vodi ter makro - mikro- bioelementov v vodi. Glede tega je v praksi največ težav, predvsem zaradi osnovnega nerazumevanja te problematike. Enostavno povedano, kvaliteta vode bi morala biti čim bolj konstantna in podobna naravnim potrebam določene rastlinske in ribje združbe, ki naseljuje določen akvarij. Ker je akvarij tako majhen, zaprt sistem, se žal vrednosti zelo hitro spreminjajo.Najbolje je stalno meriti posamezne osnovne parametre: pH, karbonatno trdoto = dKH, skupno trdoto = dGH, električno prevodnost, vsebnost CO2, nitrite, nitrate, fosfate…in po navodilih dodajati dnevno ustrezne količine makro – mikroelementov in vitaminov ter ostalih bioelementov: huminske, taninske, salicilne kisline. Poleg nitrifikacijskih in denitrifikacijskih filtrov ali filtrirnih materialov je potrebna dokaj redka menjava vode…v optimalnem akvariju lahko včasih samo mesečna (eno tretjino) do tedenska v najbolj zahtevnih ureditvah z veliko ribami! Dokler pa v akvariju nimamo optimalnega biološkega ravnotežja, je potrebna še pogostejša menjava vode, odvisno od koncentracije nitratov, fosfatov in nekaterih drugih škodljivih metabolitov, ki se kopičijo v akvarijski vodi kot posledica velikega števila rib oz. hrane, ki jo »predelajo«. Bistven pa je izvor vode: če je vodovodna voda preveč onesnažena (preveč nitratov, silicijeve kisline, pesticidov in težkih kovin ...), je nujno dobiti neonesnaženo vodo ali v naravnem izviru ali z reverznoosmotskimi filtri ali z kati–aniionskimi izmenjevalci. Včasih pride v poštev tudi samo predhodna priprava vodovodne vode v posebnem akvariju, kjer jo filtriramo najprej čez aktivno oglje, nato čez kvalitetno šoto, jo oplemenitimo z ustreznimi preparati, ki vsebujejo makro – mikroelemente in manjkajoče bioelemente. Bistveno je, da stabiliziramo pH in redox potencial; jo temperiramo in že gre s črpalko v akvarij. Nekateri gojitelji imajo cel postopek avtomatiziran. Vodo menjamo, ko koncentracija nitratov in fosfatov prekoračijo dopustne mere: za NO3 od 5 do največ 20 mg/l; za PO4 od 0,1 do največ 0,3 mg/l! Če uporabljamo ustrezne denitrifikacijske materiale ali zeolite, ki vežejo fosfat, potem se potreba po menjavi vode lahko drastično zmanjša !

  • Startna kultura mikrorganizmov : Žal lahko kupimo le koristne nitrifikacijske bakterije (nekatere bolj, druge manj učinkovite). Čeprav je živi pesek in živo kamenje bolj pomembno v morskih akvarijih, je tudi na sladkovodnem področju zadeva še kako važna. To je bolj zanemarjeno, nekomercilano področje, dobi pa se podlage, cepljenje z ustreznimi mikroorganizmi v specializiranih prodajalnah (ADA, naravni akvariji). Pomagamo si lahko s »cepljenjem« akvarija z malo peska in mulja iz dolgo delujočega zdravega uravnoteženega akvarija, ki ga rad odstopi izkušen akvarist. Posebej so koristni polži melanije, ki prekopavajo in zračijo podlago in niso škodljivi rastlinam, njihova edina napaka je, da se lahko prekomerno namnožijo, a so povečini skriti med peskom, tako da to ne predstavlja prevelikega problema!

  • Dovolj velika količina startnih združb neokuženih rastlin : Da premaknemo ravnotežje sil v konkurenci med algami in rastlinami na stran rastlin, je osnovno pravilo, da moramo takoj zasaditi čim več rastlin, običajno si sprva pomagamo tudi z hitro rastočimi vrstami, kot so rogolist, vodoljube in valisnerije, ki jih kasneje nadomestimo lahko z drugimi, bolj ustreznimi za določeno ureditev. Proti algam se je potrebno boriti z naravnimi sredstvi takoj prvo minuto ureditve akvarija. Takoj dodamo ustrezne algojedce: od rib srebrne lisičke, praskače ali prisesnike in modre rogatce (Ancistrus sp.) ali some oklepničarje (Plecostomus sp.) ali indijske mrenice, sladkovodne kozice in jabolčne polže, ipd. Rastline morajo biti nujno že aklimatizirane na podvodno rast (močvirske oblike, ki jih gojijo na kopnem, so neuporabne v akvarijske namene!), kvalitetno gojene in tako kot pri ribah, je pri transportu pomembno, da jih ne poškodujemo s prenizkimi temperaturami ali predolgo temo! Pri sajenju pazimo, da jih ne posadimo v mrzlo podlago ipd. Tu je res cela vrsta na videz malenkosti, ki so lahko odločilne. Če rastline ne bodo takoj začele pravilno uspevati v akvariju, je boj z algami izgubljen že na začetku in brali bomo oglas: »Nujno prodam skoraj nov, malo rabljen akvarij….« Potem ne pomaga nič, tudi dvojne doze CO2, najboljša svetloba in vsi čudežni preparati in kapljice tega sveta! Tudi rastline imajo poleg alg svoje zajedavce in bolezni: od plesni in bakterij do celo virusov; kot ribe: če je osebek šibek in nekonkurenčen, po podlegel zajedavcem ali drugi konkurenci (drugim vrstam rastlin in predvsem algam). Če želimo imeti res lep akvarij, je z rastlinami sprva veliko dela, ko pa mini- podvodni- vrtiček zaživi in se vzpostavi zdravi biološko ravnotežje precej manj, pravzaprav zelo malo. Važno je le, da je redno in pravočasno! Malo obrežemo vršičke, malo presadimo ali “poplejemo”, in vrtiček je urejen in v ponos svojemu lastniku ! Bistveno pa je, da imajo rastline stalne optimalne pogoje, le tak akvarij bo pravilno in lepo deloval! Dobi se celo stalni dnevni dozator makro-mikroelemetov (za tiste, ki nimajo časa ali volje) za optimalno rast.

  • Zdrave, ustrezne ribe : Večina ljudi ob pogledu na akvarij opazi predvsem ribe, živali, šele kasneje ugotovijo, kako je pomembna pravilna svetloba, tehnika, voda, rastline ... da, pravi šarm dajejo akvariju zelene ali rdeče rastline ... a vendarle, ribe kot najvišje razviti organizmi morajo biti v ospredju naše pozornosti! Najprej se odločimo, katero združbo rib želimo gojiti v akvariju, od tega je odvisno vse drugo. Bolje je imeti veliko predstavnikov iste vrste (razen izjemoma), kot pa mešanico veliko vrst. Izbiramo po možnosti vrste tako, da ene zasedajo dno (talne ribe), druge sredino akvarija, tretje površino. Okvirno pravilo je 1cm srednje velike ribe na liter vode. Veliko bolje je meriti površino, potreba se poveča, če imamo velike ribe (piraje, diskuse, ostrižnike…). Če zbolijo in poginejo ribe, kakšen smisel ima še akvarij sam, brez živahnega plavanja rib? Kot svetujejo kinologi za pse, tako svetujemo akvaristi za ribe ; najbolje jih je kupiti od gojitelja, ljubitelja, akvarista! Če se le da, jih ne kupujmo v trgovini ... to so občutljivi otroci tropov, eksotične živali, občutljive in dragocene ... če so v stalnem stresu, v premajhnih posodah, v slabih razmerah, zbolijo, kot vsaka druga žival ... ne, še prej kot večina drugih živali! Če pa že ne gre drugače, se vsaj posvetujemo s strokovnjakom (to trgovci običajno niso!) in prej preverimo vzorce vode in način hranjenja v trgovini. Če že v trgovini plavajo mrtve ribe ali je v vodi nitrit ali nitrat čez 100 mg/l, ne kupimo rib! Sicer glej članek Nakup akvarijskih rib. Absolutno priporočam majhen, dodaten karantenski akvarij, kjer ribe lahko po potrebi predhodno preventivno zdravimo; običajno proti glistam, kožnim in škržnim sesačem in kožnim migetalkarjem in bičkarjem ...

  • Pravilno hranjenje : Pri umetnih in zmrznjenih hranah pazimo na datum pakiranja, če se le da, ponudimo kakšen živ dodatek ribam, da se malo rekreirajo! Ne hranimo preveč, čim bolj pestro, dobro je imeti kak dan v tednu post. Nujen je dodatek tekočih vitaminov za akvarije v umetno hrano vsaj 2x tedensko!

  • Akvarijski dnevnik : Vsakodnevna kontrola temperature, delovanja filtrov, obnašanja rib in po potrebi testi vode : nitrit, nitrat, pH, fosfat…

  • Redna oskrba : Odvisno od vrste biološkega filtriranja in bioravnotežja v akvariju: pravilno delujoč akvarij ne potrebuje pretiranega dela!

  • REZULTATI : Optimalni akvarij nam nudi tudi maksimalno zadovoljstvo! S ponosom povabimo prijatelje, akvarij fotografiramo, itd. Lepo, naravno, zaraščen akvarij z jatami drstečih se lepotic je največ, kar nam hobi nudi…razen morebitnega naraščaja ... tako rastlin, kot rib ... in vsi »napori« so bogato poplačani

    V prispevek je svoj trud vložil Bojan Dolenc.