Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Osnove akvaristike
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
1. UVOD Akvarij je lahko prečudovit ekosistem, delček podvodnega habitata, v katerem lahko gojimo mnogo različnih vrst živali, rastlin in bakterij. Da pa do takšnega koščka narave v dnevni sobi lahko pridemo, pa je (poleg denarja) potrebno nekaj znanja.


2. OSNOVA AKVARISTIKE - DUŠIČNI CIKEL


Eden izmed elementov, ki so osnovnega pomena, je dušik (N). V osnovnem stanju je to nereaktiven plin, predstavlja približno 80% zraka, ki ga dihamo. Je eden izmed najpogostejših elementov v organskih spojinah (poleg ogljika, kisika, vodika, fosforja in žvepla), zato ni presenetljivo, da veliko dušika najdemo v beljakovinah.
Amonijak (NH3) je odpadni produkt, ki ga ribe izločajo z dihanjem (skozi škrge). Amonijak se prav tako sprošča pri razpadu organskih snovi. NH3 je za ribe izjemno strupen in ga zato v akvariju ne sme biti v izmerljivih količinah (z akvarističnimi testerji za vodo).
Bakterije iz rodu Nitrosomonas amonijak oksidirajo v nitrit (po novem imenovan nitrat (III), NO2). Toda tudi nitrit je za ribe zelo strupen, tako da mora tudi ta v akvariju obstajati le v zanemarljivih količinah, ki se jih z amaterskimi testerji ne da izmeriti. Na našo srečo so tu še druge aerobne bakterije iz rodu Nitrobacter, ki nitrit oksidirajo v nitrat (po novem nitrat (V), NO3). Nitrat pa že ni več tako strupen, kot njegova predhodnika. Ribe, primerne za začetnike, naj bi prenašale vrednosti nitrata do 50 ppm (parts per milion).


3. FILTRACIJA IN CIKLANJE AKVARIJA


Kot sem že prej omenil, morata biti amonijak in nitrit pod mejami zaznave. V akvariju so glavni vir dušika ribe. Ker le te proizvajajo relativno velike količine amonijaka, moramo imeti dovolj bakterij Nitrosomonas sp., ki pa amonijak pretvarjajo v nitrit, za predelavo katerega pa rabimo bakterije Nitrobacter sp. Te bakterije so na vseh površinah (steklu, pesku,…), vendar pa jih še vedno ni dovolj, da bi uspešno ˝čistile˝ normalno obremenjen akvarij. Da bi v akvariju imeli dovolj površine, katero naseljujejo ti enoceličarji, uporabljamo biološke filtre. To so nekakšne posode, napolnjene s filtrirnim materialom (peno, keramičnimi obročki, bioballs,…), preko katerega teče voda. Dobi se različne vrste bioloških filtrov; eni najpreprostejših so L-filtri (so manjši, notranji, v bistvu črpalka z gobico; bolj mehanska filtracija, katere koristnost je vprašljiva), v večini kompletov se dobi notranje prekatne filtre, med akvaristi pa so bolj priljubljeni zunanji filtri.
Kljub temu, da se bakterije izjemno hitro razmnožujejo, pa filtri in ostale površine niso takoj naseljene z njimi. Da bi spodbudili razmnoževanje bakterij, na začetku vržemo v akvarij nekaj hrane (jaz v tem času hranim toliko, kolikor kasneje hranim ribe) vsak dan, dokler se akvarij ne uravnovesi. To delamo en mesec (večji akvariji se sicer sciklajo prej, toda ne škodi, če jim pustimo dalj časa), v tem času se bakterije uspešno razmnožijo in potem lahko končno naselimo ribe. Nekateri v tem obdobju uporabljajo starterske kulture bakterij, ki se jih dobi v trgovinah, toda še nikjer nisem zasledil nobenih konkretnih podatkov glede njihove učinkovitosti.
Toda še vedno nam ostane nitrat, kaj pa z njem? Nitrat razgradijo anaerobne bakterije, kar pomeni bakterije, ki živijo v odsotnosti kisika. Take pogoje lahko ustvarimo le v posebnih filtrih, imenovanih denitratorji, ki pa so malo bolj zakomplicirani in ob primerni oskrbi nepotrebni. Nitrat porabljajo tudi rastline (vendar ne dovolj, da bi lahko zanemarili druge metode), večino nitrata pa se odstrani z rednimi delnimi menjavami vode. Le te so zelo pomembne in ko se odločate za akvarij, imejte v mislih, da boste to morali početi vsak teden ali pa enkrat na dva tedna.
Kako pa zgleda delna menjava vode? V neko posodo natočimo vodo (1/3 prostornine akvarija) in jo pustimo stati en dan, da se ogreje (ali ohladi) na sobno temperaturo in da izhlapi klor. Naslednji dan iz akvarija odtočimo ustrezno količino vode, pri tem pa uporabljamo čistilni zvon (cev z malo širšim koncem na eni strani), s katerim lahko rahlo premešamo pesek in posesamo ven umazanijo, ki bi drugače razpadala in slabšala kvaliteto vode.


4. TEHNIKA, OPREMA IN POSTAVITEV


Za začetek rabimo ustrezno posodo (v Sloveniji se dobi le steklene). Ta naj bo dovolj velika, saj so večji akvariji bolj stabilni in nudijo ribicam več prostora, skratka so bolj primerni za začetnika. Za neizkušene priporočam vsaj 100 litrov velik akvarij. Pazite na ustrezno debelino stekla; če boste akvarij dali delati po meri vam priporočam steklarje, ki imajo s tem izkušnje, ti pa vam bodo tudi naredili posodo z ustrezno debelino stekla.
Nad akvarijem moramo imeti tudi ustrezne žarnice za rastline. Najprimernejše so fluorescentne žarnice z ustreznim spektrom. V akvarističnih trgovinah se dobi žarnice namenjene prav akvarijskim rastlinam. Nad žarnicami priporočam kvalitetne odsevnike, ki lahko izjemno povečajo količino svetlobe, ki pride do rastlin. Žarnice priključimo na timer in nastavimo 12 ur delovanja.
Ker je večina rib, ki jih dobimo v trgovinah, tropskih, potrebujemo tudi grelec. Edine hladnovodne ribe, ki se redno prodajajo za v akvarije, so zlate ribice, ki pa so popolnoma neprimerne, saj zrastejo tudi do 40 cm (zato so bučke ˝rahlo˝ sporne).
Priporočam vam že sestavljene komplete akvarijev znanih proizvajalcev, kjer dobite akvarij, pokrov, filter, grelec in drobnarije. Ti so ponavadi cenejši in ni se vam potrebno ubadati z izdelavo pokrova.
Poleg vsega tega priporočam, da imate še kakšno brisačo ali dve, nekaj metrov cevi, mrežico za lovljenje rib, termometer, magnet za čiščenje stekla, kakšno gobo na palci, teste za vodo, več veder,... prav tako ne škodi še kakšna dodatna črpalka in grelec.

Ko postavljamo akvarij, je treba paziti na samo mesto, kjer bo akvarij. Pazite, da ne bo oviral prehodov in da bo okoli dovolj prostora za vzdrževanje (čeprav se sliši zelo banalno, je to izjemno pomembno, saj nas bo v nasprotnem primeru kaj hitro zapustila volja do rednega vzdrževanja). Akvarij ne sme biti postavljen direktno na soncu, pazite tudi na nosilnost omare. Pod steklo je pametno dati kakšno podlogo- jaz za to uporabljam stiropor, dobijo se tudi posebne pene.
Iz estetskih razlogov uporabljamo različna ozadja. Verjetno najlepša so reliefna ozadja, ki pa so lahko dokaj draga in zasedejo kar nekaj prostora znotraj akvarija. Sam za ozadje uporabljam kar črno samolepilno folijo. Najprej steklo (po zunanji strani seveda) namažem z oljem ali tekočim milom, na to pa položim samolepilno folijo. S kakšno kreditno kartico nato drgnem po foliji (dokaj zamudno delo toda se splača, saj boste drugače tisti ujeti mehurček gledali nekaj let), da ven stisnem ves ujet zrak in olje, lepilo s folije pa se prime s steklom.
Ko imamo akvarij na mestu (in z nalepljenim/vstavljenim ozadjem), ga pričnemo polniti s peskom. Na dnu je priporočljivo dati posebno podlago za rastline (prej se pozanimajte, katere podlage so dobre), na vrh tega pa pesek. Pesek naj bo temen, saj je večina rib nad svetlim peskom živčna. Jaz imam raje pesek bolj fine granulacije, tako da vsi odpadki ostanejo na vrhu in ne tonejo med reže v pesku, kjer potem onesnažujejo vodo. Pesek (skupaj s podlago) naj bo globok vsaj 5 cm pri sprednjem steklu, zadaj raje več (če ima tak naklon da to občutek večje globine).
Ko smo to naredili, lahko dotočimo kakšnih 10 centimetrov vode (na pesek položimo kak krožnik, da ga ne razrijemo), nato pa posadimo rastline in vstavimo dekoracijo ter tehniko. Pri kamenju pazimo, da ni iz apnenca, saj bi nam višal trdoto vode (to preverimo tako, da nanj kapnemo kislino ali pH-minus preparat, če se prične penit, je prisoten apnenec). Korenine kupimo v trgovinah za male živali, saj nam lahko kakšne korenine iz narave razpadajo ali pa izločajo škodljive snovi. Preden jih damo v akvarij, jih moramo kar nekaj časa namakati v vodi, da spustijo barvila (to pospešimo, če jih kuhamo).
Ko smo vse to naredili, dotočimo vodo do vrha, prižgemo vso tehniko in pričnemo s ciklanjem akvarija.


5. RIBE IN BIOTOPI


Ko stopimo v trgovino in vidimo razno razne pisane ribice, kar ne vemo, za katere bi se odločili. Ponavadi pa laiki odidejo z ribicami, ki so jim sicer najbolj všeč, toda so neprimerna kombinacija. Lahko zaradi različnih parametrov vode, ki jih te ribice potrebujejo, ali pa zaradi obnašanja.
Pri izbiranju rib moramo paziti na to, da imajo enake zahteve glede parametrov vode. Tukaj pazimo na temperaturo, pH in trdoto. Prav tako moramo paziti na obnašanje rib- nekatere so zelo teritorialne, agresivne, ali pa imajo druge ribe za plen.
Pravi akvaristi se zavzemajo za biotop akvarije, kar pomeni, da skupaj gojimo vrste, ki skupaj živijo tudi v naravi (ali vsaj v istem predelu). Tako smo lahko sigurni, da se njihovi želeni parametri ujemajo.
Idealne ribe za začetnika so živorodke iz Srednje Amerike. S temi mislim gupije, platije in molije. Imajo enake zahteve glede vode, so dokaj miroljubne in nezahtevne. Za njih je po parametrih primerna voda, ki priteče iz večine pip v naši državi in te ribe sovjega lastnika kmalu presenetijo z mladimi, saj njihovo razmnoževanje ni zahtevno.
Za začetnike so primerne tudi siamske bojne ribice, ki spadajo pod biotop riževo polje. Pod ta biotop spadajo tudi malo bolj zahtevni nitkarji.
Seveda obstaja še mnogo rib, primernih za začetnika, vendar opisi le teh presegajo meje članka. Pred vsakim nakupom se pozanimajte o točnih zahtevah rib, na internetu je mnogo akvarističnih strani, tudi v slovenščini. Na Akvazinu je bogata baza organizmov, kjer so tudi navedene posamezne zahteve.
Eden najbolj priljubljenih biotopov je biotop reke Amazonke (in njenih pritokov). Sem spadajo neonke, skalarke, diskusi,… vendar pa mora voda za njih biti mehkejša in z nižjim pH-jem.
Drugi biotopi so še preostala Azija, reka Kongo, Malavi, Tanganjika,… vse pa se da še bolj podrobno razčleniti.
Ko ribe prinesemo iz trgovin v vrečkah, jih ne smemo kar spustiti v naš akvarij, ampak jih je potrebno prej aklimatizirati. Vrečko, v kateri so, najprej za 15 minut postavimo v akvarij (tako da plava na gladini, s kakim klinčkom jo zapnemo za steklo), nato pa iz vrečke vzamemo četrtino vode, jo zlijemo stran (ne v akvarij!) in v vrečko dolijemo enako količino vode iz akvarija. To ponovimo štirikrat in nato ribice spustimo v akvarij (pri tem je priporočljivo, da vodo iz vrečke ne zlijete v akvarij ampak jo zlijete stran, uporabite mrežico).


6. TRGOVINE


Bodite pozorni, kje kupujete svoje ribe. Lahko se zgodi, da so te okužene z boleznimi, ki jih boste kot začetnik težko pozdravili. Pri nakupu pazite, da ribe jedo (prodajalec naj jih pred vami nahrani), pazite na znake na luskah, različne razbarvanosti, obarvanosti, razjede, bule, plesen… Če je v prodajalnem akvariju že kakšna bolna ali mrtva riba ne kupujte rib iz tega akvarija!
Trgovci so večinoma neizobraženi, kar se akvaristike tiče, zato jim nikar ne nasedajte. Oni so tam zato, da vam čim več prodajo, ne zato, da se vi od njih kaj naučite. Zaupajte podatkom izkušenih akvaristov in svoji glavi.


Slike so iz AKVAzin Galerije

Napisal: Matic Avsec - Matic