Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Rod pavlinčki - Microgeophus
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Deli se na dve vrsti in sicer na Microgeophagus ramirezi, ki ga poznamo pod slovenskim imenom vodni pavlinček, ter na Microgeophagus altispinosa oziroma s slovenskim imenom, bolivijski pavlinček.

Rod pavlinčki - Microgeophagus

http://www.akvazin.com/pic/galerija/0699_060403135433.JPG

Bolivijski pavlinček, Microgeophagus altispinosa
Cartman

Rod Microgeophagus je plod Meulegracht - Madsena, ki sta leta 1968 v založbi In Schiotz & Christensen v knjigi Jeg har Aquarium predstavila vrsto Microgeophagus ramirezi, ki je bila prej znana pod imenom Apistograma ramirezi. Viri navajajo celo, da je prvi uporabil ime Microgeophagus že 11 let prej Hans Frey. Avtorja imena Apistograma ramirezi sta gospoda Myers in Harry, ki sta ime objavila leta 1948, ko sta vrsto opisala. Poleg teh dveh imen najdemo še en rod, Papiliochromis, kamor tudi lahko uvrstimo vodnega pavlinčka. »Oče« le tega pa je Sven O Kullander, vrsto pa je tako poimenoval leta 1977.

Danes uporabljamo od teh treh možnosti ravno Microgeophagus. Razlog, za takšno ime je podobnost z ostalimi Geophagusi tako po obliki kot po načinu, po katerem pripravijo prostor za svoje ikre, oziroma za mladice. Namreč v podlago izkopljejo jamice, podobno kot to naredijo predstavniki rodu Microgeophagus. Potem pa je tu še predpona micro, ki pa nam pove, da gre za pritlikave ostrižnike, saj so vodni pavlinčki in bolivijski pavlinčki precej manjši od ostalih predstavnikov rodu Geophagus, ki zrastejo petnajst centimetrov in več.

http://www.akvazin.com/pic/galerija/R%2033.JPG

Vodni pavlinček, Microgeophagus ramirezi

mobinet (Sašo Jalševec)

Obe vrsti sta med akvaristi zelo priljubljeni. Sicer je v času nastajanja tega članka njihova popularnost nekoliko upadla, pa vendar, so še vedno ene izmed najbolj zanimivih akvarijskih rib. Uvrščamo jih med pritlikave ostrižnike, saj zrastejo manj kot 10 centimetrov, kljub temu, pa to ne pomeni, da jih lahko stlačimo v majhen akvarij. Parček enih ali drugih si lahko privošči akvarist, ki ima vsaj 70 litrski akvarij. Vrsti prihajata iz južne Amerike in sicer najdemo vrsto Microgeophagus ramirezi v reki Rio Orinoco, vrsto Microgeophagus altispinosa pa v reki Rio Mamoré. Vodni pavlinček je dosti bolj dovzeten za bolezni, kot pa bolivijski pavlinček. Je tudi dosti bolj občutljiv na nenadne spremembe v kemizmu vode, ki ga lahko tudi pokončajo. Prav tako jih lahko pokonča tudi nepravilno zdravilo. Primer je »prazzi«.

Barve , ki jih lahko občudujemo, so od modre, vijolične, zelenkaste, pa vse do rdeče, oranžne in rumenkaste. V času drsti se te barve poudarijo, pokažejo pa se celo barve, ki jih prej nismo nikoli videli. Tako samičke kot samčki zrastejo približno osem centimetrov. Ločevanje le teh pa nam lahko povzroči težave pri vrsti Microgeophagus altispinosa. Zagotovo jih ločimo lahko le po papili. V nekaterih virih navajajo, da se da samčke in samičke ločiti po izrastkih, ki jih imajo na repih. To sta dva špičasta podaljška repne plavuti, ki sta rdeče obarvana. Vendar temu ni tako. Marsikateri akvarist lahko to teorijo zavrže, tako kot jo lahko jaz iz svojih izkušenj. Pri drugi vrsti, Microgeophagus ramirezi, pa se da spol lažje ločiti. Samičke so manjše in imajo rdečkast trebušček, samčki pa so večji, tretjo črno plavutnico v hrbtni plavuti imajo podaljšano in hrbtna plavut je na koncu bolj podaljšana. Tako eni, kot drugi so izjemno skrbni starši, kar je dandanes pri večini vrst že redkost. Tudi če je nasprotnik, katerega morata starša odgnati, do petkrat večji od njiju, to ni problem. Z glavo se postavi nasproti nasprotniku

http://www4.slikomat.com/07/0505/200520a6tj.jpg

Slika Geophagusa za primerjavo

http://cmnielsen.dk/images/upload/Fisk/orangehead.jpg

in se začne s celim telesom tresti, škrge nekoliko razširi in se začne zaganjati za njim. Če ima priložnost, uporabi tudi usta. To sem večkrat tudi sam izkusil, tako, da je še dobro, da v ustecih nimajo zob, saj bi imel cel prst okrvavljen. Morda malo pretirano, vendar želim izpostaviti ta starševski nagon, ki ga kažejo. Ne ustrašijo se ničesar in nikogar. Izjema so pasemsko vzgojene vrste vodnih pavlinčkov, katere so starševski nagon že praktično izgubile. Le te vzgojene vrste so tudi zelo dovzetne za razne bolezni, katere so posledica mutacij in križanja v sorodu ("inbreedinga« ), kar je privedlo do zmanjšane odpornosti, ki vodi v katastrofo. Pred leti je večina vodnih pavlinčkov poginila po nekaj dneh, ko so bili prinešeni domov. Druga vrsta, bolivijski pavlinčki »genskega inženiringa« še niso doživeli oziroma ga niso doživeli v takšni meri. Verjetno zato, ker so manj barviti in s tega vidika tudi manj zanimivi za večino kupcev. Ko se mladice izvalijo, imajo rumenjakovo vrečko, potem, ko jo porabijo, pa jim starši drobijo hrano in tukaj se zopet pokaže ta poseben nagon, ki je najbolj občudovanja vreden pri teh dveh vrstah. Čeprav so tako zelo skrbni z zarodom, so miroljubne ribe. Naselimo jih lahko z velikim številom rib, ki imajo podobne zahteve, kot so pH od 5.0 do 7.0, dGH okoli 5o, dKH od 1o do 5o in nitrati (NO3) pod 20 mg/l, kar pa je tako pomembno za vse vrste rib. Se pravi, da vrsti živita v mehkih in kislih vodah Za točne podatke o karakteristikah vode si poglejte opisa teh dveh vrst med organizmi.



Microgeophagus ramirezi


Microgeophagus altispinos

Zelo radi imajo živo hrano, vendar jedo tudi liofilizirano hrano, za kar je v večini knjig napisano, da pod nobenim pogojem ne pride v poštev. Zelo radi imajo solinske rakce – artemijo, rakce samooke, tubifekse in drugo. Po nekaterih podatkih naj bi se vrsta Microgeophagus ramirezi prehranjevala tudi z jajčeci polžev, kar veliko večino akvaristov osreči, saj v svojem akvariju ne želijo polžev. Vendar ti podatki niso 100% zanesljivi. Verjetno sežejo po takšni hrani, ko jim drugega ne preostane.

Bolivijski pavlinčki lahko v akvariju dočakajo do 7 let, medtem ko vodni pavlinčki žal le 4 leta. Kljub majhni številki, je tudi to lepo število let za takšno ribico, ki nas s svojim načinom življenja razveseljuje. Zanimiv je tudi njihov način plavanja. V trenutku lahko zelo hitro zaplavajo, a se še vseeno lahko zelo hitro ustavijo. Poleg tega kar naprej migetajo s plavutmi, tako da izgleda kot da so neumorni hiperaktivni otroci. Če pa niso živahni, kot sem opisal, potem je nekaj narobe. Ali so bolni ali pa jim v akvariju kaj ni všeč.

http://www.akvazin.com/diskusije/datoteke/P1113737.jpg

Slika mladic Microgeophagus ramirezi

Skipper

Kdor si želi aktivnost v svojem akvariju in veselje ob vsakem pogledu nanj, mu priporočam eno izmed teh dveh vrst. Seveda v skladu z zahtevami, ki jih ribice imajo!

© Vito Kukovec - Cartman