Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Čudoviti mečki
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Malo o gupiju
Skalarke
Drobnoustke
O pezdirkih
Kongoški rilčar ...
Živorodke, še posebno mečki, so čudovite ribe. Žal je med povprečnimi akvaristi razširjena le ena vrsta. Spoznajmo tudi ostale!

V katerokoli splošno akvaristično knjigo boste pogledali, bo v njej zanesljivo nekaj zapisov o mečkih. In še bolj sigurno, v katerokoli akvaristično trgovino boste stopili, bo v njej vsaj nekaj mečkov, pa tudi pri večini akvaristov jih boste našli.
Enostavno to je ena izmed najbolj popularnih akvarijskih rib na svetu in to po pravici! Edina slaba stran vsega skupaj je ta, da je večina teh mečkov vzgojena oblika navadnega mečka (Xiphophorus helleri).

In kaj je z vsemi ostalimi vrstami mečkov? Trenutno poznamo 14 divjih vrst in mnoge od njih so resnično lepe ribe, katere se splača gojiti. Njihova velikost se razteza od majhnih draguljev, velikih le 2.5 cm, do fantastičnih 15 cm velikih ribic z ravno tako 15 cm dolgim mečkom. Kaj?! Slišati je neverjetno – vendar je resnično in kar je še bolj zanimivo je to, da gre za mečke gojene v bazenčku v garaži in ne za kakšne divje, iz narave prinesene, primerke.

Kultivirane oblike mečkov

Te so vzgojene v raznoraznih barvah in z različno oblikovanimi plavutmi.
Rdeči so najobičajnejši, najdemo pa jih lahko še v črni, zeleni, rumeni barvi in v vseh možnih kombinacijah le teh.
Poleg mečkov z običajnimi plavutmi, so zelo znani še lirorepi mečki, ki imajo podaljšan zgornji in spodnji del repne plavuti. Poleg repne plavuti je podaljšana tudi večina ostalih plavuti. Nekateri so lahko res pravi lepotci, vendar pa je večina tistih, ki jih vidimo v trgovinah nekako čudnih in z nepravilnimi ter poškodovanimi plavutmi. Samčki lirorepih mečkov se ne morejo ploditi saj imajo predolg gonopodij (razmnoževalni organ), zato se morajo in morejo samice ploditi le z »običajnimi« mečki. V taki kombinaciji povržejo polovico normalnoplavutih in polovico lirorepih mladic.

Druga modna oblika mečkov je Simpson meček, ki ima hrbtno plavut podaljšano kot nekakšno dolgo jadro. Na žalost so tudi ti v trgovinah le bleda senca pravih Simpsonov.

Vzgoja v akvariju in njihovo naravno okolje

Vsi vzgojeni mečki zahtevajo enake pogoje za življenje. Glede na to, da so to izpeljanke iz navadnega mečka (Xiphophorus helleri) si poglejmo njegovo naravno življenjsko okolje.
Je izjemno prilagodljiva ribica, ki danes živi v velikem delu Mehike. Originalno je bil sicer omejen na nižinske reke, ki se izlivajo v Atlantik – Rio Nautla v Mehiki in proti jugu do meja z Belizejem (Britanski Honduras) in Gvatemalo.

Vse te reke so tekoči sladkovodni biotopi, običajno zarasli z vodnim rastlinjem. Xiphophorus redkokdaj prebiva v brakičnih vodah in zato za življenje ne potrebuje dodatkov soli v vodo. Izjemen je biotop Laguna de Catamaco – veliko sladkovodno jezero obdano z gorami, v katerem se navadni meček nahaja v velikem številu. Mladice in mlade ribice najdemo povsod kjer je le kaj rastlin, to pa so običajno potočki, ki s svojimi vodami napajajo jezero. Odrasli ostajajo večino dneva v globljih vodah, saj je čez dan voda jezera ob obali močno vzvalovana in jih to moti. Ponoči ko se valovanje umiri, se ribice približajo peščeni obali kjer iščejo insekte ter ostalo hrano in tedaj lahko z lahkoto med njimi ulovimo tudi nekatere zelo velike primerke.

V akvariju bodo navadni Mečki (X. helleri) najbolj zadovoljni s temperaturami med 24°C in 26°C ter trdo vodo, z nevtralnim ali bazičnim pH.
Za njihovo dobro počutje je nujno filtriranje vode in redna menjava le te. Če bomo na to pozabili in bo kvaliteta vode padla, se bo poslabšanje kaj hitro odrazilo na počutju mečkov. Pričeli se bodo pozibavati na mestu in telo jim bo prekrila belkasta koprena.
Ni jih potrebno zdraviti in jim dodajati soli v vodo! Dovolj je, da preverite delovanje filtra, ga po potrebi očistite in redno menjate vodo. Mečki so občutljivi na previsoke vrednosti amoniaka, nitritov in nitrata. Visoka vrednost nitrata jih prizadene skoraj tako kot visoke vrednosti nitrita!

Ostali mečki

Že prej omenjenih 14 vrst mečkov lahko razdelimo v štiri večje skupine.

Navadni in njemu podobni mečki

V prvo skupino sodijo vrste, ki so po mnogočemu podobne navadnemu mečku (X. helleri).

To so višavski meček (Upland swordtail) X. alvarezi, rumeni meček (Yellow swordtail) X. clemenciae, Gvatemalski meček (Guatemalan swordtail) X. “PMH” ter vejica meček (Comma swordtail) X. signum.
Vsi našteti po obliki telesa in dobro razvitem mečku spominjajo na navadnega mečka. Izhajajo iz tekočih, delno z rastlinami poraslih, voda in zahtevajo podobne življenjske pogoje kot navaden meček.

Pritlikavi meček (X. pygmaeus)Pritlikavi mečki

V tej skupini so tri vrste: – El Abra pritlikavi meček (El Abra pygmy swordtail) X. nigrensis, visokohrbtni pritlikavi meček (High-backed pygmy swordtail) X.multilineatus in mali pritlikavi meček (Slender pygmy swordtail) X.pygmaeus.
Pri vseh treh se tudi v naravi pojavlja zlata barvna varianta, ki je posebno pri zadnji vrsti (X. pygmeus) že dodobra uveljavljena med gojitelji specialisti. Ostali dve vrsti sta nedvomno najtežji vrsti mečkov za gojenje v akvariju. Najdemo jih v štirih različnih velikostih (samci so veliki od 2 do 4 cm, njihovi mečki pa praktično od nič do 4 cm).

(Xiphophorus pygmaeus)

Najdemo ga v velikih tekočih rekah z zelo trdo in bazično vodo, kjer je zelo malo ali nič krovnih rastlin.
Za njihovo gojenje moramo poskrbeti iz izjemno kvaliteto vode. Dober zunanji filter in redna menjava vode je tisto kar jim najbolj ustreza!
V naravi se prehranjujejo z majhnimi insekti in organizmi, ki jih pobirajo iz alg (aufwuchs). V ujetništvu pa jim moramo nuditi veliko žive ali zmrznjene hrane kombinirane z kvalitetno suho hrano.

Montezuma mečki in njihovi sorodniki

V to skupino uvrščamo: Montezuma mečka (X. montezumae), severnega gorskega mečka (Northern mountain swordtail) X. nezahualcoyotol in El Qquince mečka (El Quince swordtail) X. Continens.
Montezuma meček je med vsemi divjimi vrstami najizrazitejši. Samci zrastejo okoli 7.5 cm in imajo lahko meček v dvakratni dolžini telesa tako, da so ribice v celoti velike 22.5 cm! Zelo atraktiven je tudi severni gorski meček, ki ima globlji trup in krajši zviti meček.
Tretja vrsta v tej skupini El Quince meček, se je včasih prišteval k pritlikavim mečkom saj samčki zrastejo le 2.5 cm, vendar pa so zato samice toliko večje in zrastejo do 6cm. Videti so zelo podobne pomanjšanim montezuma samičkam.
Vse tri vrste je lahko gojiti, če jim zagotovimo trdo in bazično vodo ter kvalitetno hrano. Ker prihajajo iz rahlo višje ležečih predelov imajo rajši nekoliko hladnejšo z vodnim tokom dobro premešano vodo (22°-24°C).

Cortes mečki in njihovi sorodniki

V tej skupini so zares lepe ribice. Vsi izhajajo iz voda v višjih legah kakor ostali mečki. Večina voda v katerih živijo so hitro tekoči gorski potoki in reke. Zanimivo je, da so vse tri vrste, ki jih vključujemo v to skupino zelo barvno variabilne (celo na istih lokacijah) ter jih je zato zelo težko znanstveno določiti oziroma ločiti med sabo.
Cortezov meček X. cortezi ima dokaj tanek meček, gorjanski meček (highland swordtail) X.malinche ima še tanjši meček od prejšnjega in končno ovčjeglavi meček (Sheepshead swordtail) X.birchmani je praktično brez njega.

Mečki iz te skupine imajo širše (globlje) trupe in tudi v akvariju zahtevajo tekočo in hladno vodo. Temperatura se mora gibati med 18°C in 22°C, prenesejo pa tudi 15°C. V naravi pa najdemo gorjanskega in ovčjeglavi mečeka celo v vodah s temperaturami 10°C.

Povzeto po:
Stunning Swords by Derek Lambert
© viviparous.org.uk

Besedilo je pripravil Žiga Železnik.

Sodelujte v diskusijah na to temo »

Katalog

Xiphophorus helleri

Pogona vitticeps