Tiskanje
		Oblika za tiskanje
		Oglejte si tudi...
		Malo o gupiju Skalarke Čudoviti mečki O pezdirkih Kongoški rilčar ...

NANNOSTOMUS EQUES
(Steindachner 1876)

Odrasla riba.

Njeno latinsko ime je kot se že v naslovu vidi Nannostomus eques. Tako je ribico poimenoval in razvrstil Steindachner 1876 leta. Z leti in desetletji se je rodovno ime nekoliko spreminjalo. Nekaj časa je bilo Poeceilobrycon nato Nannobrycon, sedaj pa je pravilno zopet njegovo prvotno ime Nannostomus.
Drobnoustega poševčka sicer uvrščamo v družino Lebiasinidae in poddružino Pyrrhulininae, v okviru te seveda v rod Nannostomus, ki, po meni dostopnih podatkih, vsebuje 16 plus še eno nepoimenovano vrsto. Med njimi so v naših akvarijih najbolj zastopane (kljub vsemu pa redke) vrste: N. beckfordi, N. trifasciatus, N. eques, včasih pa se v trgovinah in posledično tudi v naših akvarijih izjemoma pojavi še kakšna druga vrsta.

V nasprotju z redkostjo drobnoustega poševčka pri nas, je v naravi veliko bolj pogost. Najdemo ga v vodah Peruja, Brazilije, Venezuele, Gvajane, Kolumbije in, kot pravijo, tudi Argentine. Naseljuje predvsem stoječe vode in mirnejše pritoke večjih rek – najdemo ga tako v praktično celotni reki Orinoko, kot tudi V Rio Negro, Rio Xingu, da naštejem samo nekatere.

Drobne ribice

Ta do 5 cm velika (ali majhna) ribica ima tanek torpedasto oblikovan trup in je običajno brez tolščenke, čeprav se včasih pojavijo tudi primerki z njo. Gobček ima majhen in špičast, z eno besedo droban (ime), vendar pa ima kljub drobnemu gobčku v zgornji čeljusti celo zobe!

Barv niso prav posebno izrazitih, rjave črte na srebrnosivi podlagi, srednja je nekoliko zlato obrobljena, podrepna plavutka ima rdečo liso, prav tako tudi spodnji del repne plavuti. Samci so nekoliko izraziteje obarvani še posebno je izrazitejša rdeča lisa na podrepni plavuti, ki je tudi nekoliko bolj koničasta kot pri samicah. Vendar je to pri le malo vznemirjenih ribah skoraj nemogoče videti, saj se takrat delno razbarvajo in stisnejo plavutke k trupu. V tem primeru je edini zanesljivi znak to, da so samice bolj čokate ter imajo bolj okrogel trup.
Kot posebnost pa je potrebno omeniti njihovo nočno barvo. Ponoči namreč popolnoma spremenijo barvo in vzorec – kot, da bi se preoblekle v pižamo. Telo postane svetlo, črte izginejo, namesto njih pa dobijo temne lise.

Ker že niso ravno prelestnih barv, pa jim daje poseben čar njihov način plavanja. Plavajo namreč postrani, pod kotom 45%, z glavo proti površini vode in seveda z repom proti dnu. Prav zanimivo je videti jato »vejic«, kako se odpravijo na gladino po hrano, nato pa se vse vrnejo nazaj na prejšnje mesto in čakajo do naslednjega zalogaja.

So ribe tako imenovanih »črnih voda«, kar po domače pomeni vode, ki so zaradi huminskih kislin in barvil obarvane rjavo, vendar pa kljub temu izredno čiste.
Kljub temu, da je to prilagodljiva in odporna vrsta, saj se prilagodi tudi dokaj trdim in celo bazičnim vodam, je v akvariju najbolj primerno poskrbeti za mehko (okoli 4 dGH) in kislo vodo (6-7pH). Temperature naj se gibljejo nekako od 25 do 28 °C.

V naravi živijo v majhnih jatah, med vodnimi rastlinami in potopljenimi koreninami ter vejami dreves.

Njihova poglavitna hrana so vodne mušice in različne ličinke, katere običajno pobirajo s površine vode ter mali organizmi, ki se nahajajo med algicami na vodnih rastlinah. Morda ob »obiranju« organizmov z alg s svojimi zobmi tako odgriznejo tudi kaj »zelenjave«.

Tako Stefan Bergleiter navaja, da so v prebavilih pregledanih ribic našli: ličinke trzač, vodne pršice, bube trzač, koščke odpadkov – detritus - in v enem primeru tudi delce kremenastih alg.

Sicer drobnousti poševčki v akvariju niso izbirčni in jedo praktično vse kar je dovolj drobnega za njihove gobčke, kljub temu pa je najbolje, da jim nudimo čimbolj raznoliko hrano in po možnosti tudi kaj živega. Zelo primerne so vodne bolhe ali majhne komarjeve ličinke, občasno pa jih lahko hranimo tudi z enhitrejami.

Razmnoževanje

Mlade ribe v značilnem položaju.

Par ribic se je zdrstil že naslednji dan in to pozno popoldne oz. zvečer. Moram priznati, da tako počasne drsti še nisem videl. Samec je po malem plaval po akvariju, še več pa stal v različnih pozicijah glede na samico (mislim, da je bil v tem neki vzorec) in se ogledoval naokoli, samica pa si je ogledovala spodnje strani listov in se včasih prav namestila na njih in ga čakala. Samec se je vsake toliko odločil zaplaval do nje, si ogledal situacijo in, če mu je bilo vse po godu, se ji je z vrhnje strani približal in stisnil ob njo. Samica je takrat odložila nekaj prozornih slabo lepljivih iker, katerih velika večina je popadala na tla. Drst je trajala več ur.

Kot sem že omenil sem imel na dnu akvarija mrežico, skozi katero so ikre varno padale izven dosega gobčkov staršev, vendar sem kasneje ugotovil, da drobnousti postrančki niso prav veliki roparji iker, še prav posebej pa ne tistih na tleh.

Po drsti sem akvarij, katerega voda je bila zaradi šote že tako ali tako čajne barve še dodatno zamračil, saj so ikre občutljive na svetlobo.

Mladice so se izvalile že naslednji dan popoldan (torej nekoliko prej kot v 24. urah). Bile so drobne in prozorne in »prilepljene« na liste rastlin ali tla.

Splavale so med 4 in 5 dnevom. Takoj sem jih pričel hraniti z čisto sveže izvaljenimi navpliji artemij, katere je večina jedla, poleg tega pa sem za vsak slučaj dodajal še tekočo hrano za mladice. Mladic je bilo nekoliko čez 30, kar gre nekoliko pripisati mlademu paru in temu, da se mi ni dalo ob akvariju čakati na konec drsti tako, da sta imela starša mnogo časa za malico. Sicer pa je po literaturi 50 – 60 iker že kar lepo število.
Mladi drobnousti poševčki so rasli dokaj hitro, edini resni problem pa je bil, da sem jim moral dajati navplije praktično pred gobčke, to pa je bilo težko saj so se prvih štirinajst dni držali tik pod površino in jasno, ne ravno v svetlem delu akvarija kamor so se navpliji pritegnjeni od svetlobe zbirali.

Šele po nekaj tednih so se mladice razporedile po akvariju, nekatere bolj k tlem, nekatere v zavetje rastlin nekje na sredi akvarija, večina pa še vedno pod površino.

Nadaljnja vzgoja ni bila problematična.

Vsekakor je jata drobnoustih poševčkov (priporočam nakup vsaj osmih ribic) prijetna poživitev vsakega akvarija z ribicami iz južnoamerških tropskih voda.

Literatura

Članek je pripravil Žiga Železnik.