Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
3 vrste rdečeustnih teter
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Ker se vedno znova uporablja izraz rdečeglave tetre za nekatere vrste iz rodu Hemmigramus, kar nas nehote napeljuje na zamenjavo s pravo rdečeglavko (Barbus / Puntius nigrofasciatus), objavljam članek o teh vrstah, ki naj bi pripomogel k večji prepoznavnosti in boljšemu poimenovanju teh vrst.

Rdečeustna, ognjenoustna in lažna rdečeustna tetra – »rdečeglave tetre«

Rdečeustne tetre (znane tudi kot rdečeglave tetre) spadajo v družino ameriških karacinidov (Characidae – poddružina Tetragonopterinae ), za katere je značilna tolščenka med hrbtno in repno plavutjo. V akvaristiki so znane kot najbolj izrazito jatna riba, ki se najraje zadržujejo v jati tako, da so ribe tesno druga ob drugi. Najboljše je tako imeti jato vsaj 10 - 12 teter iste vrste, akvarij še lepše izgleda, če jih je precej več. Zaradi svojih barv zelo poživijo še posebej lepo zaraščene rastlinske akvarije. V akvaristiki pa srečujemo 3 različne vrste, ki se jih pogosto zamenjuje med seboj. Najbolj pogosta v hobiju je najlepše obarvana in zadnja odkrita ognjenoustna ali ognjenoglava tetra, Hemigrammus bleheri, Géry & Mahnert, 1986; pred desetletji je prevladovala prvo odkrita rdečeustna tetra, Hemigrammus rhodostomus, Ahl,1924; občasno pa se pojavi v akvarističnih trgovinah tudi »lažna rdečeustna tetra«, Petitella georgiae, Gery & Boutiere, 1964. V naravi živita prvi 2 v t.i. »črnih vodah« , zadnja pa v »belih vodah« .

Vse 3 vrste najlažje ločimo med seboj po 4 značilnostih: po črni pegi na dnu repnega korena; po obarvanem robu dna podrepne plavuti; po razširjenosti rdeče obaravanosti na področju glave in po temni progi, ki se razteza po sredini v telo iz repne plavuti; vrste ločimo po prisotnosti ali odsotnosti teh značilnosti.

Hemigrammus bleheri: v optimalni vodi samo pri tej vrsti rdeča obarvanost glave seže tudi na področje za škrgami; sredinska proga se ji ne razteza v telo iz repne plavuti: nima temno obarvanega roba dna podrepne plavuti; ima črno pego na dnu repnega korena.


Hemigrammus rhodostomus: ima tudi črno pego na dnu repnega korena; bele in črne proge na repni plavuti ima najbolj ozke od vseh 3 vrst; rdeča obarvanost glave je manjša kot pri H. bleheri.


Petitella georgiae: nima črne pege na dnu repnega korena; ima dolgo temno progo, ki se razteza po sredini v telo iz repne plavuti; ima najbolj izrazito temno obrobo na dnu podrepne plavuti; ima najbolj široke bele in črne proge v repni plavuti.


Hemigrammus bleheri : velikost = 4,5 cm; biotop = Rio Negro (Brazilija), Rio Vaupes (Kolumbija); »črna voda« (pH = 5.5; prevodnost =17 micros.; skupna trdota dGH = 0.12; karbonatna trdota = dKH = 0; nitrat = 1.6 mg/l); T.= 26°- 30°C; minimalna velikost akvarija = > 50 l. Iz tega področja so poleg golšaric (Carnegiella strigata) tudi drobnoustke, recimo Nannostomus trifasciatus, rdeče neonke (Paracheirodon axelrodi) , pa visokoplavutne listarke (Pterophyllum altum) ali pravi diskusi (Symphysodon discus).

H. rhodostomus : velikost = 5cm; biotop = spodnji tok Amazonke (Aripiranga) in reka Orinoko; »črna voda«; T.= 26° - 30°C; minimalna velikost akvarija= > 60l.

Petitella georgiae : velikost = 8 cm; biotop = zgornji tok Amazonke: Iquitos, Peru ; »bela voda« ali »kristalna voda« (pH = 7.1; prevodnost =154 micros.; skupna trdota dGH = 2.9; karbonatna trdota = dKH = 3.9; nitrat = 0.8 mg/l); T.= 22°- 24°C; minimalna velikost akvarija = > 90 l. Primerni sostanovalci so navadne neonke, kresničke, golšarice, panda oklepni somiči itd..

Razmnoževanje v akvariju : je dokaj zahtevno, samo za izkušene akvariste.

priprava drstne vode:

destilirano ali reverzno osmozno vodo segrejemo na +22°C , kar naj bo konstantno + - 0,1 °C. Električna prevodnost vode za rdečeustno ali ognjenoglavo tetro je lahko največ 40 mS; za rdečo neonko recimo pa nikoli več kot 25 mS ! pH znižamo na 6, 0 s šotnim ekstraktom (v dest. vodi namakamo šoto najmanj 14 dni)= 100 ml / 10 l ; pomagamo si lahko tudi z nekaj kapljicami 3 % fosforne kisline (H3PO4). Šotni ekstrakt dvigne prevodnost običajno na 15 - 20 mS; za rdeče neonke je to dovolj, za tetre pa lahko dodamo še magnezijev sulfat (10mg/l), da poveča prevodnost do maksimalno 40 mS, sicer ikre propadejo.Ugotovljeno je v praksi, da je kalcijev ion tisti, ki uničuje ikre »naših« amazonskih draguljčkov !

Vrste Petitella georgiae še ni uspelo zdrstiti v akvariju, ali silno redko. Dokaj pogosto pa se drstita v akvariju rdečeustna tetra in ognjenoglava tetra. Razlikujejo se v drsti od večine drugih karacinidov po tem, da se drstijo in odlagajo ikre samo ponoči (pri polni luni) in ikre odlagajo na liste rastlin pod vodno gladino (ne na substrat). 10 - 20 l drstni akvarij zatemnimo z vseh strani, samo s prve zgornje ne, da pride notri nekaj "luninih žarkov"; v akvarij spustimo 2 samčka in samičko (ljubezenski trikotnik) potem, ko smo jih gojili vsaj 14 dni z živo hrano (insketi ipd.), voda pa se je teh 14 dni v drstnem akvariju starala; biti mora sterilna. Strarši po drsti pojedo ikre, zato jih moramo čim prej odstraniti iz akvarija. Ikre se izležejo po 36 urah, po 4 dneh pa izjemno drobne mladice splavajo; hranimo jih z zelo fino mikro hrano – infuzoriji, kotačniki in tekočo ali prašno »mikronsko hrano« za mladice; po nekaj dneh lahko pričenomo hraniti z mikročrvi in navpliji artemije. Mladice ob rednem hranjenju in menjavi vode hitro rastejo in po mesecu dni že lahko dosežejo preko 12 mm dolžine.

Značilnost vseh 3 vrst je, da so zelo občutljive na transport (prehitre spremembe) in kemizem vode, posebej na nitrate (vrednosti ne smejo preseči 30 mg/l). Zato je obvezna redna tedenska menjava vode, močen biološki filter in močno zaraščen akvarij z rastlinami, ki hitro in dobro rastejo. Primerna družba za njih so številne vrste južnoameriških rib, recimo vrste rodov Ancistrus, Otocinclus, Corydoras, Apistogramma, Nannacara, Hyphessobrycon, odviso od vrste rib in »biotopa« v akvariju, čemur prilagodimo optimalne razmere glede kvalitete vode, temperature in ostale dejavnike.

Izvor slik: http://www.petsforum.com/characin/carey/articles/98/three_rummynose_2.html

Copyright © Bojan Dolenc