Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Akvarist kot kupec
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
Uvod v akvaristiko
Akvariste - kupce - v trgovinah pogosto čakajo nasmejani in prijazni trgovci, ko pa hočemo blago (ribe ali opremo) reklamirati, se stvari zapletejo. Kaj lahko v takem primeru storimo nam razkriva Jure.

Ko se odpravimo v trgovino po nakupih, bodisi tehničnih pripomočkov, hrane ali živih organizmov, smo kupci. Kot takšni moramo že pred nakupom upoštevati nekaj napotkov:

  1. INFORMACIJE
    Vedno, ko nam kaj ni jasno ali nismo povsem prepričani za kateri izdelek bi se odločili, se čimbolj informirajmo. Prvi od katerega lahko zahtevamo ustrezno pojasnilo je prodajalec. Poiščimo tudi objektivno informacijo na Akvazinu, pri znancih (akvaristih) ali v strokovni literaturi.
  2. PRIMERJAVA
    Sploh če kupujemo izdelek večje vrednosti, primerjajmo cene pri različnih prodajalcih, vprašajmo po morebitnih popustih ali ugodnejših plačilnih pogojih. Ugotovimo prednosti in slabosti posameznega izdelka, tako bo odločitev lažja. Odločajmo se za kvalitetne izdelke. Prihranek pri nekvalitetnem izdelku se nam lahko kmalu sprevrže v drago investicijo, če zaradi njega pride do npr. pogina rib, izliva vode, itd.
  3. ZANESLJIVOST
    Če se odločimo za nakup živega organizma pri trgovcu se odločajmo za tistega (trgovca), kateremu zaupamo ali pa so nam ga priporočili drugi (izkušeni) akvaristi in ne glejmo le na ceno.

Recimo, da se po skrbnem premisleku le odločimo za nakup. Gre za tipično potrošniško razmerje v katerem - če se tega zavedamo ali ne - sklenemo pogodbo s trgovcem. Tudi če kupujemo le izdelek za nekaj deset tolarjev. Ta pogodba nas obvezuje, da plačamo ceno izdelka, trgovca pa, da nam izdelek izroči. Pa ne kakršnegakoli. Izdelek mora biti brez napak. Izdelek ustreza temu pogoju, če nima vidnih ali skritih stvarnih napak in tudi ne pravnih napak. Do pravnih napak v primeru nakupa v trgovini ne pride prav pogosto. Primer pravne napake bi bil, če bi nam npr. trgovec prodal stvar, ki ni njegova. Drugače je pri stvarnih napakah. Tu gre za pomankljivosti stvari. Lahko da ta nima dogovorjenih lastnosti ali lastnosti, ki jih stvar ponavadi ima in bi jih lahko upravičeno pričakovali. Lahko pa, da se pojavijo pomankljivosti, ki onemogočajo normalno uporabo izdelka. Kaj potrošnik v takšnem primeru lahko stori? Če ne gre za izdelek za katerega bi moral trgovec potrošniku izdati garancijski list, potem bo potrošnik očitno stvarno napako moral grajati (notificirati trgovcu) v roku osmih dni, skrito pa v roku enega leta. Lahko se bo odločil za enega izmed sledečih zahtevkov: zamenjava stvari, znižanje cene, razdrtje pogodbe ali popravilo. Za katerega izmed zahtevkov se bo odločil je stvar potrošnika. Ne dajmo se zmesti različnim izgovorom, da tega v tej trgovini ne delajo ali da bodo izdelek popravili in da drugih pravic nimamo. Res pa je, da v določenih primerih že zaradi narave stvari ne bomo mogli uveljavljati vseh zahtevkov. Če gre za unikatni izdelek zamenjava seveda ne bo prišla v poštev. Ob tem naj le dodam, da enaka pravila kot za stvarne napake na kupljenem blagu, veljajo tudi za primer, ko gre za opravo storitve - npr. ko izdelavo akvarija zaupamo steklarju. Trgovec mora v primeru nesporne napake potrošniku takoj ugoditi. V primeru, ko je napaka sporna pa mu mora pisno odgovoriti v roku osmih dni. V primeru nespoštovanja te zakonske določbe je zagrožena kazen 200.000 SIT, o težavah pa najbolje, da obvestimo krajevno pristojno tržno inšpekcijo. Ko inšpekciji posredujemo prijavo obvezno zahtevajmo, da naj nas o rezultatih pregleda trgovca in morebitnih ukrepih obvestijo. Sicer bomo na odgovor inšpekcije čakali zaman.

Zakon o varstvu potrošnikov, poleg splošnih pravil, ki jih vsebuje Obligacijski zakonik, ureja tudi vprašanje garancije za brezhibno delovanje stvari. Zakon tako v osnovi določa, da mora trgovec potrošniku za tehnično zahtevnejše blago, stanovanja in poslovni prostor ob sklenitvi pogodbe izročiti garancijski list, tehnično navodilo in seznam pooblaščenih servisov. Samo omenim naj, da Zakon o varstvu potrošnikov določa tudi odgovornost za izdelek (ti. producentska odgovornost). V skladu s splošnimi pravili o odgovornosti za škodo in s pravilom o odgovornosti proizvajalca stvari z napako je dolžan proizvajalec izdelka, kadar napaka na izdelku povzroči smrt, telesno poškodbo ali okvaro zdravja ali kadar zaradi napake na izdelku nastane škoda na drugi stvari, povrniti nastalo škodo. Proizvajalec je odgovoren za škodo, ki jo je povzročil izdelek z napako, deset let od dneva, ko je ta izdelek dal v promet.

Omenim naj še, da mora trgovec na blagu vidno označiti cene v tolarjih. Prav tako mora biti blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek oz. bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost zase ali za druge ali onesnažil okolje, priloženo navodilo za uporabo. In to v slovenskem jeziku in lahko razumljivo. Celo največji slovenski akva-trgovci se tega ne držijo. Pa so za to predpisane kar visoke kazni (najmanj 3.000.000,00 SIT).

Posebnost je morebiti pri živih organizmih. Seveda tudi za te veljajo določila o odgovornosti za napake. Trgovec se svoje odgovornosti z različnimi napisi v ali pred prodajalno ne more izogniti. Seveda pa bo dokazovanje, da je do smrti organizma prišlo zaradi napake za katero odgovarja trgovec izjemno težavno (probatio diabolica). Že če malo pobrskamo po Akvazinu najdemo vrsto primerov, ko so začetnikom pa tudi izkušenim akvaristom ribe poginile zaradi raznih napak njih samih ali opreme katero uporabljajo. In na to se bodo trgovci, večinoma verjetno kar uspešno, praviloma tudi sklicevali.

V kratkem bo prišlo do sprememb Zakona o varstvu potrošnikov. O tem pa več ob pričetku veljave novega zakona.

Avtor članka je Jure Markič - AKA Gumpec.