Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Rdeča sladkovodna kozica
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Rdeča sladkovodna kozica, Neocaridina heteropoda var. red postaja zadnja leta v akvaristiki ena najbolj priljubljenih in dostopnih vrst sladkovodnih kozic.

Rdeča sladkovodna kozica, Neocaridina heteropoda var. red - sinonim: Neocaridina denticulata sinensis (Kemp, 1918 ) postaja zadnja leta v akvaristiki ena najbolj priljubljenih in dostopnih vrst sladkovodnih kozic, ker je nezahtevna in primerna za začetnike z manjšimi akvariji, je ena najboljših »čistilk« alg in kar je najpomembnejše, za razliko od večine sorodnih vrst kozic se razmnožuje uspešno tudi v sladki vodi, kar v samem skupnem akvariju in nima vmesnih ličink; večina drugih vrst potrebuje somornično vodo in posebno planktonsko živo hrano za vzrejo ličink. So majhne (polovica velikosti japonskih – Amano kozic), z rdečo kontrastno obarvanostjo zelo dekorativne v rastlinskih akvarijih.

Taksonomija: Malacostraca – Decapoda – Pleocyemata – Caridea – Atyoidea – Atyidae – Neocaridina - heteropoda - var. Red Fire. Rdeča kozica je le barvna oblika ene od 9 podvrst vrste Neocaridina heteropoda (denticulata).

Tuja imena: crvena kozica, Minami Numa Ebi; Red Fire shrimp, Red Cherry Shrimp, Taiwan Shrimp; Guppygarnele, Rote Zwerggarnele, Rückenstrichgarnele, Invasionsgarnele, Turniergarnele; Crevette cerise; Červená trpasličí kreveta; czerwona krewetka.

Domovina: naravne oblike v Južni Kitajski in na Tajvanu; rdeča barvna različica je bila vzgojena umetno na Tajvanu.

Velikost : samice: 2,4 – 3,5 cm; samci: 2,1 – 3,0 cm

Obarvanost: samice so lahko intenzivno rdeče barve, na obarvanost vpliva hrana, okolje, počutje in tudi genetika. Včasih se mutirani aleli te barvne oblike ne »ujamejo« več, kot je običajno in mladički imajo čisto prvotno obarvanost divjih prednikov, ki so lahko prozorni, rjave, sive ali celo modre barve.

Spol: samičke so večje in lepše obarvane, na »zatilju« imajo pego; majnši in vitkejši samčki so skoraj prozorni in imajo lahko nekaj rdečih črt po telesu; njihove »antene« so daljše, kot pri samičkah.

Vedenje: v skupnem akvariju, kjer so ribe, so sprva zelo plašne in pridejo iz skrivališč samo ponoči, če so same v akvariju, so aktivne in vidne tudi podnevi. Naj bodo v skupini min. 4 osebki.

Akvarij: min. 20 cm = ~ 30 litrov za osnovno kolonijo nekaj osebkov; ker se hitro množijo, je boljši večji akvarij, saj jih imamo hitro v tromestnem številu.

Ureditev akvarija: priporočamo ureditev vrstnega akvarija, v katerem so samo kozice. Lahko jih gojimo z manjšimi vrstami rib ali nekaterimi drugimi vrstami pritikavih kozic v skupnem akvariju, vendar ribe mladice pojedo, med sorodnimi vrstami kozci pa lahko pride do križanja, kar ni zaželjeno. Priporoča se notranji filter na gobo ali da se na vstop vode v filtrno natego namesti gobo, ki preprečuje, da bi mlade kozice potegnilo v filter. Ker so vse kozice izjemno občutljive na baker in druge težke kovine, jih je v praksi težko gojiti v res lepih rastlinskih akvarijih, v katere dnevno dovajamo velike količine mikroelemetov. Tekoča gnojila za akvarijske rastline namreč vsebujejo veliko železa, bakra, niklja, kobalta ipd., katerih koncentracija lahko hitro preseže še dopustne vrednosti. Akvaristi dodajajo presežke svojih mladih kozic v okrasni rastinski akvarij kot »čistilni servis« ali kot živo hrano za ribe, osnovno matično populacijo pa gojijo posebej v »akvariju za kozice« (poljaki mu pravijo recimo »krewetkarium«).

Temperatura: 4° - 28°C; optimalna 25°- 26°C; pri t. nad 28°C lahko hitro poginejo zaradi pomanjanja kisika!
Voda: pH = 6,5-8,0; dKH = 1°- 5°; dGH = 3°- 15° ; NH4 > 0,01 mg/l; NO2 < 0,001mg/l;

NO3 = do 30 mg/l. Ker so zelo občutljivi na nitrit in amonijak, jih lahko naselimo le v biološko zrel, uravnotežen akvarij z delujočimi nitrifikacijskimi bakterijami. Glede koncentracije bakra in težkih kovin so bolj občutljive od Amanove japonske kozice (Caridina multidentata), običajno ob rednem dodajanju tekočih hranil poginejo. Še bolj so občutljive na ribja zdravila na osnovi bakra.

Hrana: vse vrste alg, ribja hrana, poparjena zelenjava, listi koprive. Za mladice se uporablja spirulina v prahu, pa tudi različne vrste alg (»zelena voda«) ipd..

Razmnoževanje: samica spolno dozori po vsega 2 – 3 mesecih, ko dobi lepo rdečo obarvanost. Do 4 x letno samica nosi na spodnji strani trebuha blizu repa med nožicami (pleopodiji) 30-50 jajčec, le ta so sprva rumeno oranžne barve, kasneje so temno zelene barve. Izležejo se po nekako 20 - 30 dneh, mladice so miniaturne kopije odraslih in merijo 2 – 3mm.

Weibchen mit Eiern
Weibchen mit Eiern

http://www.wirbellose.de/pics/neocaridia_denticulata_sinensis_var_red2.jpg

Življenska doba : 1,5 leta

Posebnosti: vsem kozicam moramo med transportom obvezno dati v vrečko košček javanskega mahu ali druge rastline, da se lahko oprimejo – sicer lahko poginejo.

Odgovorno skrbništvo: ker ta vrsta kozice prenese dokaj nizke temperature, obstaja velika nevarnost vnosa te vrste v naše naravne vode, kjer bi imela status tujerodne invazivne vrste. To bi imelo lahko negativne posledice za naše avtohtono okolje, zato ne smemo izpustiti teh živali v naravno okolje.

Donator! Nemesis, 8.6.07 ob 14:41

Moje tudi niso bile ne vem kako odrasle, se je pa že ločil spol. Po konstituciji in obarvanosti se je že videlo, kaj bodo samčki in kaj samičke. Potem pa čez kaka dva tedna so že bile zelene spodaj! Hehe...

"Ena izmed mojih samičk:"




"Pa se samček:"



"Pa smo ujeli še enega mladička!"


---------------


___________________________________

Copyright © Bojan Dolenc

Sodelujte v diskusijah na to temo »