Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
HLAJENJA AKVARIJA
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
Naš dolgoletni član in tudi urednik revije AKVARIJ se je prijazno odzval na našo prošnjo in nam poslal odličen članek o resnično aktualni in koristni problematiki hlajenja akvarija.

Hlajenja akvarija

Letos je kar pošteno vroče. No, mi ljudje si znamo tudi v vročih dneh pomagati. Lahko skočimo v bazen ali pa na morje, lahko se tudi umaknemo v senco pod košatim drevesom in se od znotraj hladimo s hladnim pivom. Kaj pa naš akvarij? Previsoke temperature zelo škodujejo, lahko pa so celo usodne za ribe in nevretenčarje in v takšnih vročih dneh moramo poiskati rešitev tudi za hlajenje našega akvarija.

Hlajenje je podobno kot gretje proces, ki ga lahko avtomatiziramo in preko celotnega leta zagotovimo, da so temperature v akvariju podobne kot v naravi, na način da poskrbimo tudi za sezonsko spreminjanje temperature. Članek bi postal predolg, če bi podrobneje opisal tudi avtomatizacijo hlajenja in gretja, pa se bom v tem članku omejil le na opis osnovnih (najpogostejših) metod hlajenja naših akvarijev.

Metode hlajenja akvarija bom razdelil na:

metode primerne za hlajenje na dolgi rok, ki jih lahko tudi avtomatiziramo:

- namenske akvarijske klimatske naprave,

- sobne klimatske naprave in

- ventilatorje.

In metodo za reševanje kritičnih situacij, kot je

- hlajenje z ledom.

Namenske akvarijske klimatske naprave

Osebno sem kar nekaj let uporabljal namensko akvarijsko klimatsko napravo za hlajenje morskega akvarija v poletnih mesecih v dnevni sobi, vendar pa sem jo opustil zaradi dveh razlogov:

- naprava je glasna, kar je bivalnih prostorih moteče in

- v prostor piha vroč zrak, kar prostor še bolj greje.

Te dve slabosti imajo vse meni znane akvarijske klimatske naprave in zato pred nakupom takšne naprave, ki ni ravno poceni, predvsem razmislite ali jo lahko namestite v prostor, kjer hrup in vročina ne moti. Opozoriti pa moram , da mora biti takšen prostor blizu akvarija, saj je akvarijska klimatska naprava z akvarijem povezana s cevmi, po katerih se pretaka akvarijska voda in te cevi ne smejo biti predolge.


V kolikor ste našli primeren prostor za akvarijsko klimatsko napravo ali pa ste se odločili, da ste za dobro vaših ribic pripravljeni prenašati tudi nekaj hrupa in se še malo bolj potiti, potem se lotite izbire primerne naprave za vaš akvarij.

Preden kupite akvarijsko klimatsko napravo si morate odgovoriti na sledeča vprašanja:

Koliko W klimatska naprava bo potrebna v mojem prostoru za moj akvarij ?
Ali bomo izdržali vročino v prostoru, ki bo še večja , ker hladilnik prostor še dodatno greje ?
Ali bodo vaši ostali družinski člani tolerirali hrup, ki ga povzroča hladilnik ?
Ali bo hladilnik možno postaviti v prostor na tak način , da ne bo povsem iznakazil izgled prostora. Hladilnik ne sme biti povsem zaprt, ker se zadnja stran greje.

Za določitev ustreznega modela (W) akvarijske klimatske naprave za vaš akvarij potrebujete sledeče podatke:

- volumen akvarija in

- za koliko stopinj želite znižati temperaturo v akvariju.

V dokumentaciji večine akvarijskih klimatskih naprav boste namreč našli graf , kjer je možno odčitati za koliko je klimatska naprava sposobna znižati temperaturo vode pri izbranem volumnu akvarija.

Sobne klimatske naprave (split sistem)


Danes so trgovine bogato založene s sobnimi klimatskimi napravami in cene so dokaj ugodne. V bistvu je ta sistem cenejši od namenskih akvarijskih klimatskih naprav, ob pametni namestitvi notranjega dela, pa lahko hladi vas in še akvarij obenem.

Zunanja enota, ki vključuje kompresor in ventilator, ki tako kot v primeru akvarijske hladilne naprave generirata hrup in vroč zrak, je zunaj in s tem smo rešeni največje slabosti namenskih akvarijskih hladilnih naprav.

Slabost tega sistema je predvsem ta, da nam je v sobi lahko že pošteno hladno in se lahko celo prehladimo, medtem ko ima voda v akvariju še vedno previsoko temperaturo. Ta problem se pojavlja predvsem v akvarijih z močno osvetlitvijo, kjer je temperatura akvarijske vode vedno večja kot temperatura zraka v sobi. Jaz sem ta problem nekaj časa reševal s kombinacijo sobne klimatske naprave in dodatne namenske klimatske naprave za akvarij. Sobna klimatska naprava je tako reševala prvi problem namenske klimatske naprave za akvarij, ki je zelo vroča soba, vendar pa drugega problema (hrupa namenske klimatske naprave za akvarij), ta kombinacija ni reševala. Iskal sem nove rešitve in odkril idealno kombinacijo, ki jo lahko vidite na spodnji sliki.

slika 1.

Notranji del klimatske naprave je nameščen tik nad akvarijem in piha proti akvariju. Na ta način se pri močno osvetljenih akvarijih lahko došeže, da enaka nastavitev sobne klimatske naprave odgovarja ljudem in prebivalcem akvarija.

Ventilatorji (hlajenje z izhlapevanjem vode)

Izhlapevanje vode je zelo učinkovit način hlajenja akvarija. Verjetno je vsem poznano, da lahko izhlapevanje vode iz akvarija zelo pospešimo z uporabo ventilatorjev. Potrebno je poudariti, da imajo ventilatorji pravzaprav dva učinka na temperaturo vode.


1.) Temperatura zraka nad akvarijem je zaradi luči skoraj vedno višja kot temperatura akvarijske vode. Ventilacija torej odvaja topel zrak in s tem zmanjšuje gretje akvarija.
2.) Ventilacija pa odvaja tudi vlago in s tem pospešuje izhlapevanje , kar učinkuje kot hlajenje vode.

Hlajenje z ventilatroji je zelo učinkovita in poceni rešitev. Ima pa predvsem dve slabosti:

- ventilatorji so lahko glasni in

- izhlapevanje se poveča, tako da moramo v akvarij dolivati več vode.

Po mojih izkušnjah so vsi ventilatorji precej glasni pri najvišjih obratih. Boljši so tisti, ki imajo prave ležaje. Zmanjšati obrate (napetost) na nižjo od deklarirane je osnovni protihrupni ukrep. Boljše je imeti ventilator večjega premera, če seveda prostor to dopušča.

Nekaj teorije o izhlapevanju

Ko voda izpari oziroma izhlapi, preide iz tekočega v plinasto agregatno stanje in pri tem porabi zelo veliko toplote. Pri običajnih temperaturah se porabi 2.350.000 J toplote pri izhlapevanju 1 litra vode. Izračunamo lahko , da za izhlapevanje enega litra vode porabimo približno 2.350.000 J = 2.350.000 Ws = 2.350 kWs = 650 Wh = 2210 BTU. Podatek je zelo zanimiv, če želimo narediti primerjavo s hladilnimi napravami za hlajenje akvarijske vode. Izhlapevanje 1 litra vode na dan hladi akvarij toliko kot naprava z 27 W hladilne moči, ki deluje s 100 % moči preko celega dneva.

Več si lahko preberete v članku

http://www.sloreef.com/bojan/Regulacija_vent/regulator.htm


Slika 2. Ventilator za hlajenje vgrajen v pokrov nano akvarija

Hlajenje z ledom

V zmrzovalni skrinji imamo plastenke ali kanistre z zmrznjemo vodo. Ko tak kanister ali plastenko damo v akvarij, se led topi i preko sten plastenke se hladi tudi voda v akvariju. Ko je ves led v plastenki stopljen , plastenko vrnemo v zmrzovalnik. Metoda je predvsem koristna kot hitro ukrepanje v primeru, da nas preseneti visoka temperatura v akvariju.


Pri tej metodi je zelo pomembno, da vemo koliko taljenje določene količine ledu shladi vodo v akvariju. Tu nam pomaga znanje fizike.


Talina toplota ledu = 80 kcal/kg

Specifična toplota vode pa je = 1 kcal/kg °C

1 J = 4200 kcal

Tistim , ki se ne želijo lotevati problemov iz fizike, bo povsem zadostoval tudi kuharski recept. Lahko uporabimo grobo oceno , da talitev enega litra ledu ohladi 100 litrov vode za eno stopinjo.

Kaj še lahko naredimo, da bo poleti v našem akvariju temperatura vode nižja ?

Predvsem mislimo ekonomsko in ekološko na dolgi rok, ko kupujemo opremo. Pri izbiri svetil je potrebno , da se zavedamo da svetila proizvajajo svetlobo in toploto. Najboljša svetila so tista, ki pri enaki količini svetlobe proizvedejo tem manj toplote. Izbirajmo torej svetila s kvalitetnimi odsevniki in ECG namesto klasičnih dušilk. Rezultat bo manša potrošnja elektrike in hladnejši akvarij, pri isti količini svetlobe. Mislim , da ni potrebno dodatno razlagati, da bo učinek ekonomski (manjši račun za elektriko) in posledično zaradi manjše porabe energije tudi ekološki.

Literatura

1.) Bojan Jerina, Samogradnja: Regulacija temperature, Revija Akvarij, Letnik 1, št. 1

Napisal: Copyright © Bojan Jerina