Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanje statistike obiskov (Google Analytics).
Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov.
Ribnik Tivoli
  Tiskanje
 
Oblika primerna za tiskanje Oblika za tiskanje
  Oglejte si tudi...
 
O pezdirkih
Članek je nastal kot odgovor in informacija glede na aktualno preurejanje in seljenje rib iz ribnika Tivoli, ki je del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib , ki ga nadzira Zavod za varstvo okolja, Mestna uprava, Mestna občina Ljubljana . Za ribnik skrbi Ribiška družina Barje, a akvaristi bi radi, da športni ribiči vrnejo v ribnik školjke brezzobke, pezdirke in duge ogrožene avtohtone vrste rib, da bi služil kot naravni rezervat , ne pa poligon za športne ribiče in alohtone- tujerodne vrste org

Leta 1880 so v parku Tivoli uredili ribnik. Ribnik je nastal z izkopom je bil prvotno namenjen drsanju in čolnarjenju, vendar sta ti dve dejavnosti po drugi svetovni vojni zamrli. V ribniku so bile sprva okrasne in druge ribe in seveda žabe.


Park Tivoli je največji in najlepši ljubljanski park, ki sega v sam center mesta. Razteza se na približno 5 km2 zelenih površin in leži ob vznožju Šišenskega hriba med Večno potjo in Celovško cesto. Park Tivoli je pričel nastajati z ureditvijo zasebnih vrtov in parkov.Že leta 1813 je izdelal načrt za javni park s tremi glavnimi drevoredi francoski inžinir Blanchard.
Ime parka Tivoli je rimskega oziroma talijanskega izvora. V literaturi se večkrat tako imenuje Adrijanova vila, ki je stala v kraju Tibur, kasneje Tivoliju. To mesto leži v vzhodni okolici Rima. V njem je nastala izjemna renesančna zgradba, z za to dobo zelo pomembnim in značilnim vrtom, ki se tudi po mestu imenuje Tivoli. Beseda Tivoli se je razširila povsod po svetu in pomeni zdaj splošno znano ime za park ali zabavišče, postavljeno v park.
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je bil zavarovan z odlokom leta 1984 (Ur. l. SRS, št. 21/84). Krajinski park se razteza na SZ obrobju mesta Ljubljane in obsega mestni park Tivoli ter parkovna gozda Rožnik in Šišenski hrib. Slednja sta porasla s samoniklo gozdno vegetacijo, kjer so posamezna drevesa pomembna zaradi starosti in dimenzij. Za Tivolskim gradom je klasično nahajališče evropske gomoljčice, na območju Malega Rožnika in Mosteca pa so mokrišča, kjer so rastišča močvirske in barjanske flore in vegetacije. Osnovne poteze mestnega parka Tivoli oblikujejo drevoredi, ki so nastali v času baroka. Nekateri so se ohranili do danes. Poleg vsega naštetega se v parku nahajajo številne redke drevesne vrste.

http://www.burger.si/Ljubljana/VR3/TivoliRibnik_1.htm

Napisal: Bojan Dolenc, 20.7.00 ob 20:12

Danes sem šel mimo ribnika v Tivoliju in začuda nisem zopet zapadel v slabo voljo zaradi stanja, v katerem je (najhuje je to , da se človek na nepravilnosti navadi). Seveda se tu vedno spomnim na mlada leta, ko smo kot otroci tu lovili pezdirke, rdečeperke, rake in školjke brezzobke...na ta način sem se pravzaprav tudi začel ukvarjati z akvaristiko .
Če primerjam tisto stanje ribnika s tem sedaj, gre za popolno katastrofo : danes v tej umetni mlakuži z blatno vodo plavajo namesto pezdirkov nekakšni degenerirani kleni, ki imajo skoraj vsi krvavordečo bakterijsko infekcijo korena repne plavuti (furunkuloza ?), ki lačni plavajo kot zlate ribice na robu in čakajo, da jim ljudje mečejo kruh ? Družbo jim delajo številne želve rdečevratke, ki se jim v tej umazani vodi, polno crknjenih rib kar dobro godi. O odvrženih plastenkah in svinjariji, ki se kopiči na zahodnem delu ribnika , ni da bi govoril. Tudi tisti kos železa (kip?) ob savskih skalah, ki v stoječi vodi nimajo kaj iskati, priča o nekulturnosti in popolni odtujenosti "umetnikov", ki so za drag davkoplačevalski denar uničili ta košček vodnega okolja v našem glavnem mestu. Ob preureditvi so ribiči iz ribiške družine Barje odstranili vse vodne školjke, pezdirke (čudovita akvarijska riba - Rhodeus sericeus amarus) , rake in ostali živelj in ribnik onesnažili z zlatimi ribami in za tak tip vode neustreznimi kleni; za ostalo so poskrbeli ekološko neosveščeni meščani. Na južnem kotu ribnika je nek šolski krožek uredil vodni vrtiček (MLADINSKA EKOLOŠKA AKTIVNOST VODE,Vodja projekta: Vida Spazzapan Brelih, Izvajalec: ZVOS - Mladinska sekcija ), kjer so skrbeli tudi za razplod žab, pupkov, vodnih hroščev (prvega obrobljenega kozaka sem spoznal še kot otrok tukaj)itd. : sedaj so jim še to zabetonirali z nekakšno stavbo, ki sem nikakor ne sodi (menda bo notri kavarna!?).
Res bi bilo iluzorno pričakovati, da bi delček narave preživel med ljudmi? Glavno je, da se vse zabetonira .


Napisal: Bojan Dolenc, 4.10.00 ob 19:57

"Ribnik v parku Tivoli bodo čistili" - DELO , sreda, 4. oktobra 2000, stran 7, novinar Borut Tavčar ...
Gre za to, da mestna uprava želi pregnati od ribnika ribiče, ki jih je že preveč...Je pa v članku precej netočnih podatkov...
Ne vejo pa na upravi, kam z odvečnimi in nezaželjenimi zlatimi ribami in želvami rdečevratkami , saj se jih živalsko vrt brani, ker imajo teh odvrženih domačih ljubljenčkov brez gospodarja že sami preveč !.
Najbolje bi jih bilo evtanazirati, a kdo bo to storil in plačal stroške za narkotike ?
Pozivam vse akvariste, da se osvestijo in spregledajo, kakšne posledice ima to neodgovorno farmsko gojenje določenih zmanipuliranih živalskih vrst in njihova neodgovorna prodaja neizoraženim in ekološko oz. okoljevarstveno neosveščeni raji v profitne namene....
Ponavljam, da bi po mojem prepričanju morali stroške sanacije plačati tisti, ki uvažajo in prodajajo zlate ribe in želve rdečevratke pod pretvezo, da ostanejo majhne in da so primerne za gojenje v stanovanju, kar je zlonamerna laž in niti slučajno ne ustreza realnosti. Ti dve vrsti sta bolj ali manj primerni zgolj za gojenje v vrtnem ribniku ...
Akvaristi se moramo zavzemati, da se v Tivoliju obnovi ribnik tako, da se bodo vanj lahko vrnile sladkovodne školjke in pezdirki, ki se drstijo v njih .
Prepovedati je potrebno izkoriščanje ribnika v komercialne namene in ribolov, ker te dejavnosti ne sodijo v naravni park !

Tole je pa tekst za Pisma bralcev v istem časopisu, ki pa ga niso želeli objaviti in žal ni prišel v javnost :

Ribnik Tivoli bodo čistili

Pozdravljam mnenje mestnega oddelka za gospodarske javne službe in promet, da je ribičev v Tivoliju preveč in da je treba ribnik očistiti (Delo, 4. oktobra 2000) !
Imam pa vrsto strokovnih ugovorov na v članku Boruta Tavčarja nevedene podatke.
Žal od zadnjega "čiščenja" ribnika pred približno desetletjem v ribniku ne živijo več omenjene redke ribice pezdirki (Rhodeus sericeus amarus), ki se drstijo v sladkovodnih školjkah (in so čudovite akvarijske ribe!); isto velja za rake , nekatere vrste vodnih hroščev in še celo vrsto drugih "drobnih" živali, ki za ribiče in širšo javnost žal niso zanimive oz. se jih celo doživlja kot škodljiv plevel .Poleg neavtohtonih želv rdečevratk in zlatih rib pa v ribniku prevladujejo predvsem kleni, ki jih je ribiška družina Barje takrat načrtno vložila (zamenjala z "ribjim plevelom") v ribnik, saj je ta vrsta krapovca za ribiče kot športna riba bolj zanimiva (načrtno jo vlagajo v vode v širšem okolju). Očitno pa se niti ti kleni, ki jih je v ribniku preveč, tu ne počutijo najbolje, saj so v zelo žalostnem stanju : večina jih ima krvavordečo bakterijsko infekcijo korena repne plavuti in životarijo na kruhu, ki ga ljudje mečejo v ribnik labodu ali želvam .
Če primerjam današnje stanje ribnika s tistim, ko smo še kot otroci tu v kazarce za vlaganje lovili pezdirke (številni akvaristi smo tako sploh "zajadrali" v naš hobi), gre za popolno katastrofo ! Največja napaka pa je bila storjena ob zadnjerm izlovu rib, ko so čistili mulj in s tem odstranili iz ribnika vse školjke (Anodonta sp.), v katerih so se omenjeni pezdirki drstili .
Kar se tiče zlatih rib in ameriških želv, predlagam, da jih ustrezno evtanazira pristojna veterinarska služba (v kolikor se za njih ne najde ustreznega lastnika); v bodoče pa bi kazalo organizirati bolj učinkovito varnostno službo (morda tudi stalni nadzor z video kamero); kaj vsi ti mestni redarji in varnostniki sicer v Tivoliju sploh delajo ?
Seveda so mnenja o tem , ali naj bo ribnik naraven košček vodnega okolja ali zabetonirana kloaka ali pa ribogojnica - deljena ; opozoriti pa je treba , da je omenjena ribica povsod v ekološko osveščenih evropskih državah okoljevarstveno zaščitena in z državnimi subvencijami ohranjajo za njih naravne biotope (skupaj s sladkovodnimi školjkami); akvaristi se absolutno zavzemamo za to, da se pezdirkom vrne njihovo naravno okolje, kakršnega so pred osamosvojitvijo naše države v Tivoliju že imeli in da se vsako komercializacijo in športni ribolov tu omeji ali v celoti prepove …Z izgraditivijo kavarne ob ribniku se bodo počasi poslovile od tu tudi žabe, ki so bile do sedaj spomladi z reganjem zaščitni znak parka Tivoli.
Bil bi res skrajni čas, da gospod Stane Vidmar povabi k reševanju problema ustrezno okoljevarstveno osveščene in izobražene strokovnjake : do sedaj se je žal izkazalo, da ribiči in potapljači to ravno niso !
Bojan Dolenc, Aqua Vita d.o.o.,Ljubljana

Delo - Sre, 15.09.2004
Temeljita prenova tivolskega ribnika
Ribe bodo preselili
Čiščenje ribnika in sanacija brežin se bosta začela oktobra in trajala dober mesec
PETKOVŠEK Janez, Sre 15.09.2004
Ljubljana – Ribnik sredi Tivolija bodo predvidoma sredi oktobra izpraznili. Mestna občina Ljubljana bo kot njegova lastnica zagotovila sanacijo in ureditev brežin, Ribiška družina Barje pa bo kot upravljavka te ribolovne vode poskrbela za preselitev rib, školjk, rakov in dvoživk v svoje druge potoke ali ribnike ter za njihovo poznejšo ponovno naselitev. Petnajst milijonov tolarjev vredna prenova bo po zdajšnjih napovedih trajala najmanj en in največ poldrugi mesec, živali pa bodo vanj znova spustili šele spomladi.
Kot so povedali na včerajšnjem sestanku v RD Barje, bo treba v ribniku, ki je bil v celoti sicer saniran že leta 1994, znova opraviti obsežna vzdrževalna dela, saj je brežina popustila na več krajih, prav tako pa iz njega prehitro odteka voda. Menda predvsem zaradi razpok ali lukenj pri izpustu. Ker poleti v njem ostaja le od 60 do 70 centimetrov vode, so se alge tako razbohotile, da ribam dostikrat (posebno ponoči) primanjkuje kisika. V njem je tudi preveč mulja, ki bi ga bilo treba odstraniti.
Dominik Vrečar z mestnega oddelka za gospodarske javne službe in promet je povedal, da je MOL za sanacijo Tivolskega ribnika v letošnjem proračunu zagotovila 15 milijonov tolarjev. Vsota naj bi zadoščala za odstranitev starih pilotov, zemeljske izkope, betoniranje, nakup in postavitev 1400 kostanjevih pilotov v dveh vrstah, namestitev filca (z njim naj bi preprečevali zablatenje), ureditev brežin in zasaditev okolice ribnika z grmovnicami. V stroške naj bi bili všteta tudi odstranitev približno 450 kubikov mulja.
Ribiči iz RD Barje s Teodorjem Gantarjem na čelu so MOL pozvali, naj pohiti z izbiro izvajalca in pridobitvijo vseh soglasij – ker gre za zaščiten park, bo za poseg potrebno tudi soglasje Zavoda za varstvo narave. Opozarjajo, da je treba vodo izpustiti najpozneje do konca oktobra, saj je to za ribe najprimernejši (najmanj stresen) čas selitve. Napovedali so, da bodo organizirali čuvajsko službo, ki bo na ribniku dežurala vse do konca izlova rib, rakov, školjk in dvoživk. To bo trajalo vsaj tri dni. Strokovni odlov bo opravilo 15 usposobljenih ljudi. Vse živali bodo preselili v nadomestni ribnik, kjer bodo do ponovne selitve v staro okolje čakale do pomladi.

Ob fotografiji ribnika Tivoli (foto : Tomo Lombar) je sedeč tekst :
Ribiče čaka naporno delo, saj bo treba iz ribnika preseliti tudi več vrst žab, raka jelševca in sladkovodne školjke. Bojijo se , da bodo med odlovom naleteli tudi na precej tujerodnih rib, ki jih v ribnik mečejo ljudje, ko se jih naveličajo. Morda ne bi bilo napak, če bi bili pri tem navzoči tudi ljubitelji akvaristike, ki bi lahko brezplačno domov odnesli številne akvarijske ribe .
Janez Petkovšek
------------------------------------------

Napisal: Bojan Dolenc , 15. september, 2004
Odgovor na članek Temeljita prenova tivolskega ribnika (Ribe bodo preselili) v Delu, 15.septembra 2004

Akvaristi se že leta zavzemamo za to, da se v Tivoliju obnovi ribnik tako, da se bodo vanj lahko vrnile sladkovodne školjke in pezdirki, ki se drstijo v njih .Prepovedati je potrebno izkoriščanje ribnika v komercialne namene in ribolov, ker te dejavnosti ne sodijo v naravni park ! Po mojem mnenju kaj prida akvarijskih rib v ribniku ni, saj pravi akvaristi smatramo, da se zlate ribe in želve rdečevratke goji izključno v primernih vrtnih ribnikih ali pa zgolj izjemoma v zelo velikih (nad 500 litrov) in utrezno tehnično opremljenih akvarijih ali akvaterarijih (minimalna cena take ureditve stane nad pol miljona sit!) . Obstaja v članku še eno značilno napačno razumevanje akvaristike : predpostavlja se, da ne bi bilo napak, da bi akvaristi domov odnesli po nemarnosti v okolje odvržene alohtone vrste, ki so tu dejansko trpele v zanje neustreznih življenskih pogojih . To je popolnoma zgrešeno, saj bi bilo glede na realno stanje te ribe prej nujno dati v ustrezno karanteno (ki je povprečni ljubiteljski akvarist nima niti ne obvlada), saj te ribe so lahko in tudi dejansko so okužene s celo vrsto ribjih parazitov in bolezni. Še posebej je prisoten sum na zoonozo ribjo tuberkulozo, ki zadnja leta sramotno pobija akvarijske ribe ne samo pri nas, amapk v svetovnem merilu. Tu je še nevarnost prenosa okužbe trenutne epidemije spomladanske viremije krapov (S 01. majem 2004 je stopil v veljavo nov zakon (EU Commission 2003/858) o uvozu živih rib , njihovih iker ali ličink za namene akvakulture , ki zahteva obvezne veterinarske certifikate o zdravju rib. Odločitev se nanaša prvenstveno na preprečevanje vedno bolj nevarnih bolezni hladnovodnih farmskih rib, kot so (po angleških kraticah) ISA, EHN, VHS, IHN in SVC . ISA= Infektivna Salmon Anemija; EHN= Epizootična Hematopoietična Nekroza ;VHS = Virusna Hemoragična Septikemija ; IHN = Infektivna Hematopoietična Nekroza ; SVC = Spomladanska Viremija Krapov )., kožnih in škržnih sesačev, glist, trakulje, parazitskih bičkarjev in migetalkarjev in drugih ribjih bolezni.
Ker je ribnik sesatvni del Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, bi namesto športnega ribolova lahko in takorekoč morali ribnik urediti tako, da bi služil kot naravni rezervat v smislu zaščite za gojenje trenutno močno ogroženih avtohtonih vrst vodnih rastlin, nevretenčarjev, sladkovodnih školjk, rakov, rib , dvoživk, plazilcev (močvirska sklednica), ptičev itd.., vsekakor poleg omenjenega pezdirka še številne druge. Dodatek II Habitatne direktive vključuje 26 vrst sladkovodnih rib, 3 vrste piškurjev in 2 vrsti sladkovodnih rakov, ki živijo v Sloveniji. Štiri vrste, velika senčica, Umbra krameri, Gobio kesslerii, Gymnocephalus baloni, Cobitis elongata, so vključene na predlog naše države. V takem gojitvenem biotopu ne bi smeli naseljevati športnih rib, kot so kleni, somi, smuči , da o tujerodnih vrstah rib, kot je rastlinojedi beli amur in druge ne govorimo . Naši vzhodni sosedje so v okviru projekta Interreg III-A (avstrijsko - madžarski program) vrnili prvih 180 vzgojenih mladic velike senčice nazaj v nekdanji, sicer že precej obremenjen biotop - v Nežidersko jezero (Fertó) in okolna mokrišča (Seewinkel).. Prav tako bi morala Mestna občina Ljubljana več narediti za osveščanje javnosti glede neetične prodaje zlatih rib in želv rdečevratk oz. po novem rumenovratk, ki jih neodgovorni "akvaristi" mečejo v ribnik , pa tudi zagotoviti stalno redarsko službo, ki bi oteževala (če že ne preprečevala), tovrstna barbarska dejanja . Namesto tega je letos spomaldi v Ljubljani v Ribji ulici celo dovolila sramotno razstavo in prodajo živih zlatih rib , ki so se cel teden mučile v obcestnih svetilkah ! Tudi bi bilo potrebno ob rednem vzdrževanju take nezaželjene goste po potrebi odstranjevati iz ribnika . Vsekakor bi bili pravi akvaristi pripravljeni sodelovati pri takšnem sodobnem, nujno potrebnem naravovarstvenem projektu. Pravi akvaristi se redno trudimo na spletnih straneh www.akvazin.com in www.mojpes.com osveščati javnost glede problema vnosa tujerodnih vrst akvarijskih organizmov v naravne habitate .

==================================================================

Delo - Tor, 21.09.2004

Pomanjšaj pisavoPovečaj pisavo Barbara Bizjak, ribiška inšpektorica za Delo

»V naravi nezavedno mučijo živali«

Vnos tujerodnih vrst prepovedan, nadzor skoraj nemogoč Tropske ribe v naravi obsojene na smrt

PETKOVŠEK Janez, Tor 21.09.2004

Ljubljana – V Tivolskem ribniku je mogoče videti želvo rdečevratko ali akvarijske ribe, kot sta zlata ribica in pajčolanka. Težave nastopijo, ko se začno uspešno razmnoževati in izpodrivati drug ribji živelj. Ribiči pravijo, da večkrat ujamejo tudi kakšno ribo spako – križanko med ciprinidom in akvarijsko ribo. O tem, kako ukrepati, kako obvarovati avtohtone vrste, smo se pogovorili z biologinjo in ribiško inšpektorico Barbaro Bizjak z Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V reke, potoke, zlasti pa jezera Ljubljančani namreč vsako leto zmečejo na stotine različnih vrst akvarijskih in neavtohtonih sladkovodnih rib, želv in drugih eksotičnih živali, ki so se jih doma naveličali.

V Tivolskem in Koseškem bajerju, v enem od ribnikov na Rakovniku in tudi v Ljubljanici je vse pogosteje mogoče videti neavtohtono želvo rdečevratko, na ribiški trnek pa se ujame tudi kakšna zlata ribica oziroma manjše vrste akvarijskih ribic, kot je denimo pajčolanka.

Prepričana sem, da se akvarijskih rib ali želvic znebijo predvsem ljudje, ki so jih kupili svojim otrokom zaradi živopisanih barv in ljubkosti. Ko prvi val navdušenja mine, pa ponavadi vsi skupaj ugotovijo, da je z njimi preveč dela (zlasti s čiščenjem akvarijev) oziroma da je ugriz odrasle rdečevratke lahko celo nevaren. Ker živali nimajo komu podariti in je nočejo ubiti, jo pač spustijo v najbližji ribnik. Otroka tako na neboleč način prepričaš, da se bo živali godilo bolje in da si ji pravzaprav podaril svobodo, sam pri sebi pa si olajšaš vest, ker je nisi ubil. Precej ljudi neavtohtone živali vlaga tudi v prepričanju, da bo ribnik tako pestrejši oziroma da bo v njem več življenja. Nekaj pa jih nehote vnesejo tudi ribiči, ko vlagajo domorodne vrste rib iz ribogojnic. Mednje namreč zaidejo tudi babuške, ameriški somiči, sončni ostriži ...

Kakšne so posledice tega početja?

Vnos tujerodnih rib v naše vodotoke ima sicer večinoma le posredne posledice, saj domačim oziroma avtohtonim vrstam rib ter drugim živalim v prvi vrsti odžira življenjski prostor, hrano, pribežališče. V primerih, ko se je taka vrsta prilagodila novemu okolju in se ob tem še uspešno razmnožuje, pa jih lahko začne tudi ogrožati. Odraslih rib največkrat ne, toliko bolj pa njihov zarod oziroma ikre. Zanemariti ne gre niti nevarnosti, da z akvarijsko (tropsko) ribico v ribnik vnesemo bolezni in zajedavce, proti katerim se ne domorodne živali ne veterinarji ne znajo boriti.

Kako bi kot ribiška inšpektorica ozavestili neodgovorneže in nevedneže?

Ljudje bi se morali zavedati, da s tem, ko iz akvarija v ribnik spustijo ribo, želvo ali kateri drugi organizem, te živali mučijo. Gre za hud šok, saj jih iz zelo dobrih razmer (voda s primerno temperaturo, kislostjo in vsebnostjo kisika, količino in vrsto hrane, rednim čiščenjem ...) vržeš v novo okolje. Večina, zlasti tropskih, jih zaradi tega sicer kmalu pogine. Tiste, ki vendarle preživijo, pa se morajo precej časa prilagajati na ostro zimo, trpeti pomanjkanje hrane, se boriti za svoj prostor in se spopasti z marsikatero boleznijo, ki je v akvarijskem, praviloma skoraj sterilnem okolju, ne bi dobile nikoli. Navsezadnje pa bi jim moralo biti jasno, da delajo škodo tudi okolju in da lahko ogrozijo kakšno domačo (redko) živalsko vrsto. Izjemno agresivna želva rdečevratka, ki se je že prilagodila našim razmeram, izpodriva avtohtono in manj agresivno sklednico (ta je tudi precej manjša od svoje sorodnice iz toplejših krajev).

Menite, da bi ob preventivnem informiranju kakšen učinek dosegli tudi s kaznovanjem?

Zakon res prepoveduje vnos tujerodnih vrst v naše vode in je po njem kršitelje mogoče celo kaznovati za prekršek in ne za kaznivo dejanje, vendar je kaj takega v praksi skorajda neizvedljivo. Neodgovorneža bi moral inšpektor pri tem prekršku zasačiti, kar pa je vse prej kot verjetno, saj lahko zlato ribico do ribnika prineseš v navadni plastični vrečki in jo vanj spustiš povsem neopazno, dokazni material pa odplava po vodi. V primeru rdečevratke, ki jo je sicer prepovedano uvažati že nekaj časa, pa so ljudje, ki bi se je radi na človeški način znebili, v precej nezavidljivem položaju. V ljubljanskem živalskem vrtu jih nočejo več sprejemati, saj jih imajo že preveč, enako je s podjetji, ki so jim jih prodala. Edini legalni način bi torej bila njihova evtanazija pri veterinarjih. Ali je to že kdo storil, ne vem, vsekakor pa bi moral živali vsakdo, ki jo je imel rad, zagotoviti tudi »prijazno« smrt, če ji že ne najde novega skrbnika.

V ribolovnih vodah je tudi vse več velikih neavtohtonih rib, kot so tolstolobiki, amurji, babuške, zlatovčice. Kako ukrepate v teh primerih?

Večino teh rib so v svoje ribnike vnesli ribiči predvsem z namenom, da bi popasli preveč razrasle alge oziroma da bi zagotovili zadostne količine rib, primernih za komercialni ribolov. Tujerodne vrste se v naravnem okolju na začetku res ne razmnožujejo, a se čez čas tako prilagodijo, da se začno. Primer sta šarenka in zlatovčica. Nekaj posebnega pa je babuška, ki se uspešno množi celo brez navzočnosti samca. Pri nas imamo le samice, ki so sposobne svojo vrsto ohranjati kar s kloniranjem. Boj proti slednjim je skorajda nemogoč, saj so izredno vzdržljive, ribiči pa jih vedno znova vnašajo pri poribljavanju.

==================================================================

==================================================================

V zadnjih 100 letih je bilo v Slovenijo namerno ali nenamerno naseljnih najmanj 13 tujerodnih vrst rib in 2 vrsti ameriške vodne želve, večina v koristi športnega ribolova ali nepremišljenga posega v naravne habitate, kjer so te vrste ogrozile ali iztrebile številne avtohtone vrste vodnih rastlin, nevretenčarjev, rib, dvoživk, ogrožajo tudi zaščiteno močvirsko sklednico.

1. ameriški sončni ostriž, Lepomis gibbosus
2. ameriška živorodka gambuzija, Gambusia affinis
3. ameriška postrv šarenka, Onchorhynchus mykiss
4. ameriški srebrni losos, Onchorhynchus kisutch
5. ameriški somič, Ictalurus nebulosus
6. azijski zlati koreselj, Carassius auratus auratus
7 .azijski srebrni koreselj ali babuška, Carassius auratus gibelio
8. azijski beli amur , Ctenopharyngodon idella
9. azijski srebrni tolstolobik , Hyphophtahlmichthys molitrix
10. azijski sivi tolstolobik, Arstichthys nobilis
11. azijska pseudorazbora, Pseudorasbora parva
12. azijski krap, Cyprinus carpio haematopterus *
13. jezerska zlatovčica, Salvelinus alpinus
14. okrasna želva rdečevratka, Trachemys sripta elegans
15. okrasna želva rumenovratka, Chrysemis picta

* = Divji krap ,Cyprinus carpio carpio Linnaeus, 1758 (Wildkarpfen, Wild carp)
Biologa Meta Povž in dr. Boris Sket sta napisala (Naše sladkovodne ribe) : "Divja oblika krapa je danes ena najbolj ogroženih rib pri nas in v Evropi. Danes se kot varstvo krapa uvaja vlaganje gojenih oblik, kar pa je z naravovarstvenega stališča prej negativno, kot pozitivno . Divji krap je s tem še bolj ogrožen." (op. : genetsko onesnaženje zaradi prekrižanja z sorodnimi podvrstami) .
Vemo, da obstaja veliko vrst in pasem krapov, ki sem med seboj razlikujejo tudi po številu kromosomov (torej so si med seboj glede razlik v genomu bolj različni, kot smo si recimo mi od šimpanzov!) . Naprimer, filogenetske analize so pokazale , da nemški zrcalar in ruski "raztreseno luskasti zrcalar" spadata v 2 različni podvrsti, C. carpio carpio in C. carpio haematopterus . Torej ima domači krap različne prednike : nemški zrcalar je bil udomačen iz evropskega divjega krapa podvrste C. carpio carpio in ruski "raztreseno luskasti zrcalar" izvira iz azijske podvrste (reka Jangce) C. carpio haematopterus. To so dokazali na podlagi razlik v mitohondrijalni DNK . Evropski divji krap izhaja torej iz reofilne divje populacije iz območja donavskega porečja ( Ukrajina, Češka, Slovaška, Avstrija, Madžarska, Slovenija , Hrvaška, Srbija in Črna gora, Bolgarija, Romunija,Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan) in je na Rdečem seznamu ogroženih vrst IUCN DD ver 2.3 (1994) .

==================================================================

MOJA MLAKA

Habitat mlaka, eno od zaščitenih mokrišč, ki jih ščiti Ramsarska konvencija. Ščiti na papirju !Trenutno je zaradi predvidenega uničevanja "moja mlaka" ribnikTivoli. V krajinski park bi bolj sodilo naravno mokrišče tipa mlaka ali bajer, delajo pa gojitveni ribnik, s filcem na dnu zaradi blata.

"Tako je v v Evropi ostalo le malo naravnih mokrišč. Strokovnjaki ocenjujejo,da je bilo v v zadnih 100 letih uničenih med 50 - 90 % mokrišč- (Beltram,1996). Medtem ko so v severni in zahodni Evropi najbolj ogrožena barja,je osrednja, vzhodna in zahodna Evropa izgubila večino obrežnih mokrišč in poplavnih ekosistemov, južna Evropa pa poleg tega še obalnih mokrišč. Danes evropske države porabijo veliko sredstev za renaturacijo mokrišč,da bi obnovile vsaj del funkcij,ki so jih z uničenjem mokrišč v 20.stoletju izgubile."

Še vedno ne razmišljamo dovolj o ohranitvi obstoječih mokrišč,ali renaturaciji že izgubljenih, kot je to postala praksa v večini držav Evropske unije .

Razlika med naravnim barjem ali mlako in ribogojnico antropogenega izvora : mlaka je zaradi bogatih in raznovrstnih naravnih rastlinskih in živalskih združb "biotski supermarket" (Barbier et al.,1997) , ribnik pa je osiromašena (mono)kultura manjšega števila vrst rib, kjer so v ospredju interesi športnega ribolova in ne ohranjanje naravnega ravnotežja biotsko pestre prehranjevalne verige . Dodatno umetno hranjenje rib in pognojevanje ribnikov pa spreminja tako mokrišče v navaden ribogojniški bazen . Ne smemo pozabiti,da so mokrišča izredno občutljivi ekosistemi, pri katerih lahko razmeroma majhne spremembe dejavnikov v okolju ogrozijo celo njihov obstoj.

http://www.zrsvn.si/slo/

---------------

Bojan Dolenc, Aqua Vita d.o.o., Ljubljana